Kramp turca na Tolminskem tudi tretjič uspešna
Kramp turca 2011, foto Milan Rejec
Turni kolesarji smo se tudi letos, tokrat že tretjič zapored, dogovorili z markacisti PD Tolmin za skupno akcijo popravila planinskih poti v okolici planine Razor.
Odločili smo se, da temeljito očistimo markirano mulatjero, ki se s planine Razor zložno spušča v Tolminske Ravne. Planinci jo uporabljajo pretežno za sestop (za vzpon večina izbere strmejšo markirano planinsko stezo), vse bolj pa je priljubljena tudi med turnimi kolesarji. Pot je bila zgrajena za vožnjo, zato ima zelo blage naklone in široke okljuke, na dveh odsekih, kjer pa gre za pešca le preveč naokrog, so markacisti označili krajši varianti. Na teh dveh odsekih smo očistili obe možnosti, kajti za kolesarje sta krajši varianti prestrmi.
Razdelitev nalog in skupin pa zagnani udeleženci so recept za udpešno kramp turco, foto Milan Rejec
Tokrat se nas je v nedeljo, 8. maja 2011, zbralo 22, od tega 4 markacisti PD Tolmin, 2 člana GRZS postaje Tolmin in 16 turnih kolesarjev z vseh vetrov, največ prav iz Posočja. Ta mulatjera se, za razliko od mnogih drugih, kljub častitljivi starosti dobro drži, večina škarp je še čvrsto na svojem mestu, seveda pa je bilo potrebno očistiti obilo listja, požagati nekaj rastja, ki sili na pot, odstraniti padle veje, odkopati nekaj podorov brežin in še zlasti pograbiti oz. zložiti na rob kamenje, ki se vali po pobočju. Kopali smo, ravnali teren z rovnicami, grabili, odstranjevali podrto drevje. Kjer bi posameznik obupal, je tokrat zelo številna ekipa presenetljivo hitro napredovala. Dan je bil naenkrat naokoli, vračali smo se proti Koči na planini Razor, preganjali so nas že črni oblaki, ki so se vzeli od nekod izza Tolminskih gora. Medtem ko so zunaj že padale prve kaplje, smo posedli v jedilnici k večerji, ki jo je za nas pripravil gospodar koče Jože Mežnar s sodelavci. Prisrčna hvala, prileglo se je.
Karta poti, ki so jo udeleženci kramp turce popravili. Pot je v karto zarisal Jože Rovan.
Ko se je večerja malo polegla, je seveda sledilo veliko zadovoljsvo, spust s kolesi v dolino po poti, ki smo jo ves dan urejali. Do Tolminskih Raven nas je tu in tam ujela še kakšna kaplja, ki se je izmuznila skozi pravkar olistano bukovje, v Ravnah pa se je spet široko posmejalo sonce.
Za konec še na svidenje na kakšni podobni akciji, Kramp turca se je prijela, ta zgled bi veljalo posnemati tudi drugod po Sloveniji. Potrebni so le dva ali trije markacisti za delo z motorno žago in strokovno vodstvo, vse ostalo moštvo lahko sestavimo iz kolesarjev in drugih delavoljnih planincev.
Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS
Odločili smo se, da temeljito očistimo markirano mulatjero, ki se s planine Razor zložno spušča v Tolminske Ravne. Planinci jo uporabljajo pretežno za sestop (za vzpon večina izbere strmejšo markirano planinsko stezo), vse bolj pa je priljubljena tudi med turnimi kolesarji. Pot je bila zgrajena za vožnjo, zato ima zelo blage naklone in široke okljuke, na dveh odsekih, kjer pa gre za pešca le preveč naokrog, so markacisti označili krajši varianti. Na teh dveh odsekih smo očistili obe možnosti, kajti za kolesarje sta krajši varianti prestrmi.
Razdelitev nalog in skupin pa zagnani udeleženci so recept za udpešno kramp turco, foto Milan Rejec
Tokrat se nas je v nedeljo, 8. maja 2011, zbralo 22, od tega 4 markacisti PD Tolmin, 2 člana GRZS postaje Tolmin in 16 turnih kolesarjev z vseh vetrov, največ prav iz Posočja. Ta mulatjera se, za razliko od mnogih drugih, kljub častitljivi starosti dobro drži, večina škarp je še čvrsto na svojem mestu, seveda pa je bilo potrebno očistiti obilo listja, požagati nekaj rastja, ki sili na pot, odstraniti padle veje, odkopati nekaj podorov brežin in še zlasti pograbiti oz. zložiti na rob kamenje, ki se vali po pobočju. Kopali smo, ravnali teren z rovnicami, grabili, odstranjevali podrto drevje. Kjer bi posameznik obupal, je tokrat zelo številna ekipa presenetljivo hitro napredovala. Dan je bil naenkrat naokoli, vračali smo se proti Koči na planini Razor, preganjali so nas že črni oblaki, ki so se vzeli od nekod izza Tolminskih gora. Medtem ko so zunaj že padale prve kaplje, smo posedli v jedilnici k večerji, ki jo je za nas pripravil gospodar koče Jože Mežnar s sodelavci. Prisrčna hvala, prileglo se je.
Karta poti, ki so jo udeleženci kramp turce popravili. Pot je v karto zarisal Jože Rovan.
Ko se je večerja malo polegla, je seveda sledilo veliko zadovoljsvo, spust s kolesi v dolino po poti, ki smo jo ves dan urejali. Do Tolminskih Raven nas je tu in tam ujela še kakšna kaplja, ki se je izmuznila skozi pravkar olistano bukovje, v Ravnah pa se je spet široko posmejalo sonce.
Za konec še na svidenje na kakšni podobni akciji, Kramp turca se je prijela, ta zgled bi veljalo posnemati tudi drugod po Sloveniji. Potrebni so le dva ali trije markacisti za delo z motorno žago in strokovno vodstvo, vse ostalo moštvo lahko sestavimo iz kolesarjev in drugih delavoljnih planincev.
Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS