Priročnik Osnove planinstva je namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah in ki šele spoznavajo gorski svet. V pomoč je lahko tudi pedagoškim delavcem v vrtcih, šolah in zavodih oziroma vsem, ki se ukvarjajo z mladimi.

Obiskovalci gora se pogosto šele v megli, temi, na uničeni poti ali ko zaidemo, zavemo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti, ki nam omogočajo varnejši in brezskrbnejši obisk gora. Za tem pa stoji skoraj 900 markacistov Planinske zveze Slovenije (PZS), ki planinske poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh nas. Registrirani markacisti so v preteklem letu za delo na planinskih poteh namenili skoraj 37 tisoč prostovoljnih ur, zaradi vse večjega obiska gora pa imajo vedno več dela, zato si želijo in potrebujejo nove in pomlajene moči.

Nižje ležeče planinske koče so odprte in med prvomajskimi prazniki vabijo planince, da jih obiščejo - kot tudi hribovit in gričevnat svet, kamor se je iz dolin večinoma že preselila pomlad. Visokogorje in osojna pobočja so še vedno pokriti s snegom, nekaj je tudi novozapadlega, zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo in znanje, posebno previdnost pa zahtevajo tudi klože, pomrznjen sneg in snežišča. Izkušnje in primerno opremo prav tako zahteva obisk zavarovanih plezalnih poti oz. ferat.

Planinska zveza Slovenije je izdala Letopis 2021, že dvanajst po vrsti. V njem so predstavljeni delovanje PZS in vseh njenih komisij in odborov v preteklem letu, pregled najpomembnejših planinskih dogodkov v letu 2021, prav tako tudi mednarodna dejavnost, področna organiziranost in planinska društva. Vabljeni k branju spletne različice!

Skupščina Planinske zveze Slovenije bo potekala v soboto, 23. aprila 2022, ob 11. uri, v Kulturni dvorani Sevnica. Po končani skupščini bo možen ogled gradu Sevnica z degustacijo.

Med letošnjimi finalisti za mednarodno nagrado Jakob za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu je bila tudi daljinska krožna turnokolesarska pot Juliana Bike, ki poteka po delu Slovenske turnokolesarske poti in na 290 kilometrih označenih poti ponudi 8.500 višinskih metrov. Juliana Bike je nastala v sodelovanju Skupnosti Julijskih Alp in Planinske zveze Slovenije. Več v pogovoru z načelnikom Komisije za turno kolesarstvo PZS Atilo Armentanom, ki ga je za revijo Oddih pripravila novinarka Vesna Levičnik.