Izšel je Letopis PZS 2024
Planinska zveza Slovenije je izdala Letopis 2024, že petnajsti po vrsti. V njem so predstavljeni delovanje PZS, vseh njenih komisij in odborov v preteklem letu, pregled najpomembnejših planinskih dogodkov v letu 2024, prav tako tudi mednarodna dejavnost, področna organiziranost in planinska društva. Vabljeni k branju spletne različice!
Izšel je Letopis PZS 2024 (foto Grega Valančič)
Vzpon na goro, že stoenaintridesetič
Vsako leto Planinske zveze Slovenije, že stoenaintridesetič, je kot vzpon na goro. Vzpon mora biti načrtovan, cilji primerni našim sposobnostim, trudu se ne da izogniti, veselje na vrhu je lahko nepopisno, a treba je še navzdol, varno in preudarno. Na večer planinskega dne se ozremo nazaj na prehojeno pot, se veselimo dosežka, analiziramo, kaj smo storili dobrega in kje smo pogrešili, prav je, da se zavemo napak in izzivov, ki so pred nami. In naslednja tura je lahko boljša, lepša.
Vsako leto se večina od 63.931 članov v 301 planinskih društvih skupaj s krovno zvezo ozre na prehojeno pot v preteklem letu. Smo lahko zadovoljni, so bili cilji doseženi, kje smo storili napake oziroma kje je prostor za izboljšanje in kateri izzivi so pred skupnostjo, ki jo s skupnim imenom prepoznamo kot Planinsko zvezo Slovenije?
Članstvo malenkost narašča, več nas je kot leto poprej. Lepo. V hribe pa hodi mnogo več ljudi, kot jih je včlanjenih v PZS. Kaj storiti, da se bo več ljudi, ki hodijo v hribe, včlanilo v društva? To je eden od izzivov.
Društva delajo. Nekatera odlično, druga malo slabše, kakšno tudi životari. Nekatera društva so zelo usmerjena le v gospodarsko dejavnost, druga društva ne upravljajo planinske infrastrukture, a so aktivna v osnovni planinski dejavnosti, hoji v gore. Kaj lahko storimo, da bo dejavnost v društvih bolj uravnotežena, da bodo v društvih aktivno delovali strokovni kadri, ki se bodo ukvarjali z mladimi, starejšimi, vodništvom in alpinizmom? Upravljanje planinske infrastrukture, predvsem poti, je na osnovi sistemskega financiranja s strani države boljše kot pred leti, več imamo markacistov in ti so malenkost mlajši.
Takoj, leto dni po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva 1893., smo že postavili prve koče. Te so temelj razvoja planinstva in še danes je upravljanje koč izjemno pomembno. Smo pri tem uspešni in ali vemo, kakšna je naša vizija upravljanja planinskih koč? Tudi na tem področju nas čaka izziv priprave strategije za planinske koče in boj za boljše, tudi sistemske vire sofinanciranja za upravljanje koč.
V gorah nas je vedno več, veliko je nesreč oziroma dogodkov v gorah, ki terjajo intervencije Gorske reševalne zveze Slovenije. Glede tega moramo za leto 2024 izpostaviti dve zelo pomembni stvari.
Končno smo se vsi, ki smo odgovorni za varen obisk gora, povezali. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Policija, ARSO, Triglavski narodni park, Slovenska turistična organizacija in Slovenia Outdoor smo skupaj pristopili h kampanji Varno v gore, ki je glede na prve podatke že v letu 2024 obrodila prve, drobne sadove. Nesreč in intervencij je bilo malenkost manj kot leta poprej. Naj vsaj tako tudi ostane!
Druga zelo pomembna stvar je omejevanje oziroma umiranje prometa in parkiranja na izhodiščih za hojo v gore, predvsem v Julijskih Alpah. Dosedanji ukrepi širše planinske javnosti niso kaj prida vznemirili, ukrep omejevanja prometa in parkiranja v Vratih pa je v letu 2024 dvignil veliko prahu. PZS tovrstne ukrepe do neke sorazmerne mere podpira, a se pri tem sprašujemo, ali nam je dostop do gora resnično omejen ali pa se moramo novi stvarnosti s strpnostjo le prilagoditi.
V uvodniku namerno nisem izpostavljal izjemnih športnih uspehov tekmovalnih športov, ki delujejo pod okriljem PZS. V letopisu, ki je pred vami, so uspehi športnih in lednih plezalcev, alpinistov in tekmovalnih turnih smučarjev bogato predstavljeni. Bogata je bila tudi bera dosežkov z vrhuncem, novo zlato olimpijsko medaljo Janje Garnbret.
Letopis Planinske zveze Slovenije 2024
Vsako leto Planinske zveze Slovenije, že stoenaintridesetič, je kot vzpon na goro. Vzpon mora biti načrtovan, cilji primerni našim sposobnostim, trudu se ne da izogniti, veselje na vrhu je lahko nepopisno, a treba je še navzdol, varno in preudarno. Na večer planinskega dne se ozremo nazaj na prehojeno pot, se veselimo dosežka, analiziramo, kaj smo storili dobrega in kje smo pogrešili, prav je, da se zavemo napak in izzivov, ki so pred nami. In naslednja tura je lahko boljša, lepša.
Vsako leto se večina od 63.931 članov v 301 planinskih društvih skupaj s krovno zvezo ozre na prehojeno pot v preteklem letu. Smo lahko zadovoljni, so bili cilji doseženi, kje smo storili napake oziroma kje je prostor za izboljšanje in kateri izzivi so pred skupnostjo, ki jo s skupnim imenom prepoznamo kot Planinsko zvezo Slovenije?
Članstvo malenkost narašča, več nas je kot leto poprej. Lepo. V hribe pa hodi mnogo več ljudi, kot jih je včlanjenih v PZS. Kaj storiti, da se bo več ljudi, ki hodijo v hribe, včlanilo v društva? To je eden od izzivov.
Društva delajo. Nekatera odlično, druga malo slabše, kakšno tudi životari. Nekatera društva so zelo usmerjena le v gospodarsko dejavnost, druga društva ne upravljajo planinske infrastrukture, a so aktivna v osnovni planinski dejavnosti, hoji v gore. Kaj lahko storimo, da bo dejavnost v društvih bolj uravnotežena, da bodo v društvih aktivno delovali strokovni kadri, ki se bodo ukvarjali z mladimi, starejšimi, vodništvom in alpinizmom? Upravljanje planinske infrastrukture, predvsem poti, je na osnovi sistemskega financiranja s strani države boljše kot pred leti, več imamo markacistov in ti so malenkost mlajši.
Takoj, leto dni po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva 1893., smo že postavili prve koče. Te so temelj razvoja planinstva in še danes je upravljanje koč izjemno pomembno. Smo pri tem uspešni in ali vemo, kakšna je naša vizija upravljanja planinskih koč? Tudi na tem področju nas čaka izziv priprave strategije za planinske koče in boj za boljše, tudi sistemske vire sofinanciranja za upravljanje koč.
V gorah nas je vedno več, veliko je nesreč oziroma dogodkov v gorah, ki terjajo intervencije Gorske reševalne zveze Slovenije. Glede tega moramo za leto 2024 izpostaviti dve zelo pomembni stvari.
Končno smo se vsi, ki smo odgovorni za varen obisk gora, povezali. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Policija, ARSO, Triglavski narodni park, Slovenska turistična organizacija in Slovenia Outdoor smo skupaj pristopili h kampanji Varno v gore, ki je glede na prve podatke že v letu 2024 obrodila prve, drobne sadove. Nesreč in intervencij je bilo malenkost manj kot leta poprej. Naj vsaj tako tudi ostane!
Druga zelo pomembna stvar je omejevanje oziroma umiranje prometa in parkiranja na izhodiščih za hojo v gore, predvsem v Julijskih Alpah. Dosedanji ukrepi širše planinske javnosti niso kaj prida vznemirili, ukrep omejevanja prometa in parkiranja v Vratih pa je v letu 2024 dvignil veliko prahu. PZS tovrstne ukrepe do neke sorazmerne mere podpira, a se pri tem sprašujemo, ali nam je dostop do gora resnično omejen ali pa se moramo novi stvarnosti s strpnostjo le prilagoditi.
V uvodniku namerno nisem izpostavljal izjemnih športnih uspehov tekmovalnih športov, ki delujejo pod okriljem PZS. V letopisu, ki je pred vami, so uspehi športnih in lednih plezalcev, alpinistov in tekmovalnih turnih smučarjev bogato predstavljeni. Bogata je bila tudi bera dosežkov z vrhuncem, novo zlato olimpijsko medaljo Janje Garnbret.
mag. Martin Šolar,
podpredsednik Planinske zveze Slovenije
podpredsednik Planinske zveze Slovenije
Letopis Planinske zveze Slovenije 2024