14. posvet Gore in varnost - O strelah, oživljanju in nesrečah
V soboto, 24. novembra 2018, je v izobraževalnem centru Uprave za zaščito in reševaje RS na Igu pri Ljubljani potekal 14. posvet Gore in varnost, kjer vsako leto potekajo predavanja in razprave o varnosti in nevarnostih v gorah.
Dogodek je organiziral skupni odbor PZS in GRZS Gore in varnost. Pozdravne besede je udeležencem, ki so napolnili avditorij, namenil Jani Bele, vodja odbora in predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS (KINFO), predavanja pa je povezoval Martin Šolar, član odbora in podpredsednik Planinske zveze Slovenije.
Na začetku posveta je Irena Mušič Habjan, članica KINFO, poročala o posebnostih nesreč v letošnjem letu. Gorski reševalci so posredovali v 548 intervencijah, od tega je bilo 314 gorskih nesreč (hoja po poti, hoja po brezpotju, plezanje, turnosmučanje) večina od njih se je zgodila v poletnih mesecih. V dolino so prenesli trinajst oseb, ki so izgubile življenje. Na prvem mestu vzrokov za nesreče je padec sledijo zdrs, izgubljenost, nepoznavanje terena, bolezen, izčrpanost in telesna nepripravljenost, …
Mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je v svojem predavanju opozoril, da podnebne spremembe in njihove posledice že in bodo v prihodnje vplivale na gorniške dejavnosti. Zato bodo potrebne prilagoditve (dostop do vode, koč, planinske poti, izbira in potek ture), ki jih bo treba vključiti v izobraževanje planinskih kadrov. Zaradi posledic podnebnih sprememb v gorah ni več nevarnosti po številu, so le drugačne po vrsti, silovitosti, obsegu in posledicah ... V prihodnosti bo preventiva v gorah med najpomembnejšimi dejavniki za povečanje varnosti oz. zmanjšanje števila gorskih nesreč. Pavšek je tudi avtor razstave Zeleni plaz o Triglavskem ledeniku, ki so si jo udeleženci posveta lahko ogledali v preddverju avditorija tekom posveta.
Udeležence je seznanil tudi s projektom CROSSRISK »Javna opozorila - zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje« (Interreg SI-AT). Glavni učinki projekta (iz Slovenije sodelujejo ARSO, Geografski inštitut Antona Melika in mariborska Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in elektroniko) so izboljšanje napovedi in opozoril glede dežja, poplav in snega, njihova čezmejna usklajenost in izboljšanje razumljivosti, dostopnosti in razširjenosti.
Posledice podnebnih sprememb v gorah in prilagoditve gorniških dejavnosti za povečanje varnosti
Letošnja (po)letna sezona je bila vremensko zelo razgibana, pri čemer so najbolj izstopale strele. Mijo Kovačevič, inštruktor planinske vzgoje, je predstavil kako strele nastanejo, kako udarijo in kakšne so lahko njihove posledice. Za vse prisotne je bilo najbolj poučno to, kako ravnati kadar nas v gorah zajame vremenski preobrat s strelami. Že pred turo moramo spremljati vremensko napoved in dovolj zgodaj oditi v gore. Ko strele že delujejo se moramo izogibati vrhov, grebenov, jeklenic, dreves, vodnih poti, majhnih votlin, ... ter se na melišču s stisnjenimi nogami usesti na suh nahrbtnik.
Teoretično predavanje z nekaj osebnimi izkušnjami predavatelja je s svojo pripovedjo nadgradila Eva Pogačar, dr. med., gorska reševalka, SB Jesenice, HNMP Brnik. Pogačarjeva je predstavila potek dogodkov ob udaru strele na Veliki planini poleti 2018, kjer je bilo poškodovanih in ogroženih več oseb, čemur je sledila prva pomoč naključno prisotnih in intervencija več reševalnih služb, diagnostika v bolnišnici in okrevanje … Analiza dogodka in odziv vseh prisotnih in vpletenih je pokazala, da bo treba še več delati na preventivi in izobraževanju ljudi o temeljnjih postopkih oživljanja.
Ravno naslednje predavanje Gorazda Breganta, gorskega reševalca, diplomiranega zdravstvenika, PHE Kranj, HNMP Brnik, je govorilo o pomenu temeljnih postopkov oživljanja (TPO), pravilnega ukrepanja ter o uporabi avtomatskega elektronskega defibrilatorja (AED).
Zadnji predavatelj, Primož Štamcar, inštruktor GRZS, inštruktor planinske vzgoje je predstavil nekaj nesreč v letu 2018: primere plazov in zasutje ratraka na Zelenici na dovozni cesti, zasutje turnega smučarja pod Travnikom in samoreševanje ter plaz blizu Velikega vrha v Košuti. Vsi opisani dogodki so se končali srečno za udeležene. Poleti so imeli gorski reševalci veliko dela, še posebej 25. julija, ko je GRS posredovala kar devetkrat. Navedena dejstva, ukrepi udeleženih v nesrečah in potek vseh predstavljenih nesreč so bila dober poduk vsem prisotnim na posvetu.
Primeri nesreč v gorah 2018
Irena Mušič Habjan
Na začetku posveta je Irena Mušič Habjan, članica KINFO, poročala o posebnostih nesreč v letošnjem letu. Gorski reševalci so posredovali v 548 intervencijah, od tega je bilo 314 gorskih nesreč (hoja po poti, hoja po brezpotju, plezanje, turnosmučanje) večina od njih se je zgodila v poletnih mesecih. V dolino so prenesli trinajst oseb, ki so izgubile življenje. Na prvem mestu vzrokov za nesreče je padec sledijo zdrs, izgubljenost, nepoznavanje terena, bolezen, izčrpanost in telesna nepripravljenost, …
Irena Mušič Habjan, članica Komisije za informiranje in analize GRZS, je predstavila posebnostih nesreč v letu 2019. Foto: Miha Pavšek
Mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je v svojem predavanju opozoril, da podnebne spremembe in njihove posledice že in bodo v prihodnje vplivale na gorniške dejavnosti. Zato bodo potrebne prilagoditve (dostop do vode, koč, planinske poti, izbira in potek ture), ki jih bo treba vključiti v izobraževanje planinskih kadrov. Zaradi posledic podnebnih sprememb v gorah ni več nevarnosti po številu, so le drugačne po vrsti, silovitosti, obsegu in posledicah ... V prihodnosti bo preventiva v gorah med najpomembnejšimi dejavniki za povečanje varnosti oz. zmanjšanje števila gorskih nesreč. Pavšek je tudi avtor razstave Zeleni plaz o Triglavskem ledeniku, ki so si jo udeleženci posveta lahko ogledali v preddverju avditorija tekom posveta.
Udeležence je seznanil tudi s projektom CROSSRISK »Javna opozorila - zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje« (Interreg SI-AT). Glavni učinki projekta (iz Slovenije sodelujejo ARSO, Geografski inštitut Antona Melika in mariborska Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in elektroniko) so izboljšanje napovedi in opozoril glede dežja, poplav in snega, njihova čezmejna usklajenost in izboljšanje razumljivosti, dostopnosti in razširjenosti.
Posledice podnebnih sprememb v gorah in prilagoditve gorniških dejavnosti za povečanje varnostiLetošnja (po)letna sezona je bila vremensko zelo razgibana, pri čemer so najbolj izstopale strele. Mijo Kovačevič, inštruktor planinske vzgoje, je predstavil kako strele nastanejo, kako udarijo in kakšne so lahko njihove posledice. Za vse prisotne je bilo najbolj poučno to, kako ravnati kadar nas v gorah zajame vremenski preobrat s strelami. Že pred turo moramo spremljati vremensko napoved in dovolj zgodaj oditi v gore. Ko strele že delujejo se moramo izogibati vrhov, grebenov, jeklenic, dreves, vodnih poti, majhnih votlin, ... ter se na melišču s stisnjenimi nogami usesti na suh nahrbtnik.
Teoretično predavanje z nekaj osebnimi izkušnjami predavatelja je s svojo pripovedjo nadgradila Eva Pogačar, dr. med., gorska reševalka, SB Jesenice, HNMP Brnik. Pogačarjeva je predstavila potek dogodkov ob udaru strele na Veliki planini poleti 2018, kjer je bilo poškodovanih in ogroženih več oseb, čemur je sledila prva pomoč naključno prisotnih in intervencija več reševalnih služb, diagnostika v bolnišnici in okrevanje … Analiza dogodka in odziv vseh prisotnih in vpletenih je pokazala, da bo treba še več delati na preventivi in izobraževanju ljudi o temeljnjih postopkih oživljanja.
Ravno naslednje predavanje Gorazda Breganta, gorskega reševalca, diplomiranega zdravstvenika, PHE Kranj, HNMP Brnik, je govorilo o pomenu temeljnih postopkov oživljanja (TPO), pravilnega ukrepanja ter o uporabi avtomatskega elektronskega defibrilatorja (AED).
Uporabi avtomatskega elektronskega defibrilatorja (AED) je ključna za uspešno reanimacijo ponesrečenca. Foto: Jakob Lekše
Zadnji predavatelj, Primož Štamcar, inštruktor GRZS, inštruktor planinske vzgoje je predstavil nekaj nesreč v letu 2018: primere plazov in zasutje ratraka na Zelenici na dovozni cesti, zasutje turnega smučarja pod Travnikom in samoreševanje ter plaz blizu Velikega vrha v Košuti. Vsi opisani dogodki so se končali srečno za udeležene. Poleti so imeli gorski reševalci veliko dela, še posebej 25. julija, ko je GRS posredovala kar devetkrat. Navedena dejstva, ukrepi udeleženih v nesrečah in potek vseh predstavljenih nesreč so bila dober poduk vsem prisotnim na posvetu.
Primeri nesreč v gorah 2018Irena Mušič Habjan