Odgovor PZS na članek v Slovenskih novicah Kolesar se je z Žvajge spustil v železno past
Objavljamo odgovor Planinske zveze Slovenije, ki ga je poslala na Slovenske novice v zvezi s člankom v Slovenskih novicah 22. aprila 2014: »Kolesar se je z Žvajge spustil v železno past« avtorja Lovra Kastelica.
Odgovor PZS:
V Planinski zvezi Slovenije ostro obsojamo vsakršna tovrstna in podobna dejanja, kot so jim bili priča gorski kolesarji na poteh s pastmi. Tovrstnim dejanjem odločno nasprotujemo in odločno zavračamo vsakršna namigovanja, da je PZS odgovorna za te pasti, saj je to v nasprotju s splošnimi moralnimi in etičnimi načeli ter v nasprotju s Častnim kodeksom slovenskih planincev.
PZS si že več let prizadeva za planinske poti za dvonamensko rabo. Prav tako si že več let prizadevamo za ureditev voženj v naravnem okolju. Tako smo bili v PZS med drugim presenečeni nad predlogom dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, saj se zavzemamo, da mora zakonodaja ločiti med vožnjami v naravnem okolju z motornimi vozili od voženj s kolesi, saj je vpliv voženj z motornimi vozili na naravo bistveno bolj škodljiv. Zato podpiramo zelo stroge omejitve in visoke kazni glede voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Za vožnje s kolesi podpiramo blažje oblike omejitev in se zavzemamo, da se za vožnje s kolesi odprejo tudi vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, torej vse površine, ki so že v osnovi grajene za vožnjo z vozili.
Planinske poti, ki ne potekajo po prometnicah, se lahko odprejo tudi za vožnjo s kolesi, če takšna planinska pot izpolnjuje sprejeta strokovna merila in če se s tem strinja skrbnik poti, ki mora izvesti predpisani postopek ter takšno pot primerno označiti. Zakon o planinskih poteh (ZPP) dovoljuje kolesarjenje po markiranih planinskih poteh, ki so v osnovi grajene za vožnjo (po dvoslednicah) in ni dovoljeno po markiranih planinskih stezah. ZPP pa omogoča odprtje markiranih planinskih stez za t. i. dvonamensko rabo: hojo in kolesarjenje, če skrbnik poti presodi in minister odobri, da je planinska steza primerna tudi za vožnjo. Za odprtje takšnih poti je PZS določila tehnične kriterije (http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=141), pri čemer sta bili osnovni vodili varnost uporabnikov in varovanje narave. Takšne poti ne smejo biti preveč obljudene, povprečni naklon sme biti največ 20 %, svetla širina poti (izkrčenost terena) pa mora biti vsaj 1,5 metra zaradi preglednosti in s tem varnosti (hodna oz. vozna površina je seveda lahko bistveno ožja). Prvo takšno pot smo uredili in odprli v letu 2013 in spodbujamo nadaljnji proces odpiranja dvonamenskih poti, za leto 2014 pa pripravljamo odprtje novih tovrstnih poti. Ti postopki potekajo bistveno hitreje tam, kjer pri ureditvi in vzdrževanju teh poti aktivno sodelujejo tudi kolesarji. Na tovrstnih poteh velja načelo, da ima pešec absolutno prednost.
V PZS nasprotujemo vsem vožnjam, tudi s kolesi, po brezpotjih, po planinskih poteh nad gozdno mejo oz. visokogorju (razen po obstoječih prometnicah), po planinskih poteh čez barja in mokrišča ter po sipkem-nestabilnem terenu, po planinskih poteh, ki so obremenjene z množičnim pohodništvom, po planinskih poteh z vgrajenimi kovinskimi in lesenimi varovali ter v zavarovanih območjih, razen na poteh, posebej namenjenih kolesarjem. Zaradi tega tudi ne podpiramo splošne odprave prepovedi voženj v naravnem okolju za kolesarje, ampak se zavzemamo, da so vožnje s kolesi v naravnem okolju možne samo po površinah, kjer je to izrecno dovoljeno.
Ob tem pa se zavzemamo, da bi država zakonsko uredila tudi pogoje za vzpostavitev namenskih športnih poligonov za gorske kolesarje in različna motorna vozila, saj menimo, da bi se v primeru zadostnega števila tovrstnih poligonov bistveno zmanjšala obremenitev naravnega okolja.
Planinska zveza Slovenije sicer ni lastnica markiranih planinskih poti, toda naša planinska društva, članice PZS, so uradni skrbniki planinskih poti. Naši markacisti s prostovoljnim delom vzdržujejo in označujejo planinske poti, zato želimo tudi usmerjati njihovo uporabo tako, kot je primerno za varnost uporabnikov in ohranjanje poti. Število planinskih poti v Sloveniji je 1661 v skupni dolžini prek 9400 kilometrov, zanje pa prostovoljno skrbi 720 registriranih markacistov PZS.
Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije
----------------------------------------------------------------------------------
Članek v Slovenskih novicah, 22. 4. 2014 (888,27 KB)
V Planinski zvezi Slovenije ostro obsojamo vsakršna tovrstna in podobna dejanja, kot so jim bili priča gorski kolesarji na poteh s pastmi. Tovrstnim dejanjem odločno nasprotujemo in odločno zavračamo vsakršna namigovanja, da je PZS odgovorna za te pasti, saj je to v nasprotju s splošnimi moralnimi in etičnimi načeli ter v nasprotju s Častnim kodeksom slovenskih planincev.
PZS si že več let prizadeva za planinske poti za dvonamensko rabo. Prav tako si že več let prizadevamo za ureditev voženj v naravnem okolju. Tako smo bili v PZS med drugim presenečeni nad predlogom dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, saj se zavzemamo, da mora zakonodaja ločiti med vožnjami v naravnem okolju z motornimi vozili od voženj s kolesi, saj je vpliv voženj z motornimi vozili na naravo bistveno bolj škodljiv. Zato podpiramo zelo stroge omejitve in visoke kazni glede voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Za vožnje s kolesi podpiramo blažje oblike omejitev in se zavzemamo, da se za vožnje s kolesi odprejo tudi vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, torej vse površine, ki so že v osnovi grajene za vožnjo z vozili.
Planinske poti, ki ne potekajo po prometnicah, se lahko odprejo tudi za vožnjo s kolesi, če takšna planinska pot izpolnjuje sprejeta strokovna merila in če se s tem strinja skrbnik poti, ki mora izvesti predpisani postopek ter takšno pot primerno označiti. Zakon o planinskih poteh (ZPP) dovoljuje kolesarjenje po markiranih planinskih poteh, ki so v osnovi grajene za vožnjo (po dvoslednicah) in ni dovoljeno po markiranih planinskih stezah. ZPP pa omogoča odprtje markiranih planinskih stez za t. i. dvonamensko rabo: hojo in kolesarjenje, če skrbnik poti presodi in minister odobri, da je planinska steza primerna tudi za vožnjo. Za odprtje takšnih poti je PZS določila tehnične kriterije (http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=141), pri čemer sta bili osnovni vodili varnost uporabnikov in varovanje narave. Takšne poti ne smejo biti preveč obljudene, povprečni naklon sme biti največ 20 %, svetla širina poti (izkrčenost terena) pa mora biti vsaj 1,5 metra zaradi preglednosti in s tem varnosti (hodna oz. vozna površina je seveda lahko bistveno ožja). Prvo takšno pot smo uredili in odprli v letu 2013 in spodbujamo nadaljnji proces odpiranja dvonamenskih poti, za leto 2014 pa pripravljamo odprtje novih tovrstnih poti. Ti postopki potekajo bistveno hitreje tam, kjer pri ureditvi in vzdrževanju teh poti aktivno sodelujejo tudi kolesarji. Na tovrstnih poteh velja načelo, da ima pešec absolutno prednost.
V PZS nasprotujemo vsem vožnjam, tudi s kolesi, po brezpotjih, po planinskih poteh nad gozdno mejo oz. visokogorju (razen po obstoječih prometnicah), po planinskih poteh čez barja in mokrišča ter po sipkem-nestabilnem terenu, po planinskih poteh, ki so obremenjene z množičnim pohodništvom, po planinskih poteh z vgrajenimi kovinskimi in lesenimi varovali ter v zavarovanih območjih, razen na poteh, posebej namenjenih kolesarjem. Zaradi tega tudi ne podpiramo splošne odprave prepovedi voženj v naravnem okolju za kolesarje, ampak se zavzemamo, da so vožnje s kolesi v naravnem okolju možne samo po površinah, kjer je to izrecno dovoljeno.
Ob tem pa se zavzemamo, da bi država zakonsko uredila tudi pogoje za vzpostavitev namenskih športnih poligonov za gorske kolesarje in različna motorna vozila, saj menimo, da bi se v primeru zadostnega števila tovrstnih poligonov bistveno zmanjšala obremenitev naravnega okolja.
Planinska zveza Slovenije sicer ni lastnica markiranih planinskih poti, toda naša planinska društva, članice PZS, so uradni skrbniki planinskih poti. Naši markacisti s prostovoljnim delom vzdržujejo in označujejo planinske poti, zato želimo tudi usmerjati njihovo uporabo tako, kot je primerno za varnost uporabnikov in ohranjanje poti. Število planinskih poti v Sloveniji je 1661 v skupni dolžini prek 9400 kilometrov, zanje pa prostovoljno skrbi 720 registriranih markacistov PZS.
Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije
----------------------------------------------------------------------------------
Članek v Slovenskih novicah, 22. 4. 2014 (888,27 KB)