Na podlagi skupnega sestanka načelnikov Komisije za varstvo gorske narave (KVGN), Komisije za planinske poti (KPP) in Komisije za turno kolesarstvo (KTK), ki je bil v sredo, 14. septembra 2011, in dodatnih usklajevanj so načelniki komisij KVGN, KPP in KTK pripravili izhodišča v 15. točkah, ki bodo služila za pripravo kriterijev, na podlagi katerih bi lahko odpirali določene poti za dvonamensko rabo.
1. Vožnja s kolesi izven poti je prepovedana.
Obrazložitev: Vožnja s kolesom izven poti, predvsem na področjih, ki predstavljajo kmetijske in gozdne površine, je prepovedana, saj s tem poškodujemo vegetacijo in tako znatno pospešimo erozijske procese. Seveda pa ne hoja niti vožnja s kolesom glede poškodbe tal nista primerljiva glede škode, ki jo povzročajo motorna vozila. Za te bi morali veljati strožji kriteriji.
2. Za vožnjo s kolesom po planinskih poteh je potrebno pridobiti soglasje lastnikov zemljišča in planinskih društev, ki pot oskrbujejo in vzdržujejo.
Obrazložitev: Planinska pot, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del zemljiške parcele preko katere poteka. Glede na zakon o planinskih poteh so lastniki dali pristanek za uporabo planinskih poti le za hojo ne pa tudi za vožnjo.
3. Na planinskih poteh ima vedno prednost - planinec.
Obrazložitev: Vse planinske poti so bile grajene za peš hojo razen poljskih in gozdnih prometnic, ki jih planinska organizacija samo označuje. Vendar tudi na teh poteh velja, da ima pešec prednost pred kolesarjem.
4. Vožnja s kolesi nad gozdno mejo (v visokogorju) je prepovedana, razen po obstoječih prometnicah.
Obrazložitev: Navesti je potrebno, da velja prepoved vožnje nad naravno gozdno mejo, saj je le ta dobro vidna, jasna in nedvoumna, kajti pojem visokogorje ni točno definiran, ne geografsko ne pravopisno.
5. Minimalna svetla širina dvonamenskih poti je 1,5 m.
Obrazložitev: S svetlo širino poti (izkrčen prečni prerez) je opredeljena pot v prostorskem smislu, kar zagotavlja potrebno preglednost poti in predvsem možnost varnega srečevanja. Predlog Komisije za turno kolesarstvo je, da za varno srečevanje zadošča minimalna širina poti 1,2 m (predpisana širina kolesarskih poti), po mnenju Komisije za varstvo gorske narave in Komisije za planinske poti pa je širina 1,5 m.
6. Upoštevati je potrebno obiskanost oz. frekventnost poti.
Obrazložitev: Vse poti, ki so v vseh časovnih obdobjih množično obiskane, niso primerne za dvonamensko rabo (npr. Romarska pot na Šmarno goro itd.).
7. Naklon poti mora biti na celotni trasi pod 20 %.
Obrazložitev: Poti, ki imajo večji naklon kot 20 %, so že tako strme, da tudi izurjen kolesar le s težavo obvladuje kolo. Na strmih poteh so večje tudi poškodbe na poti (zaviranje) in s tem tudi erozijske posledice.
8. Trdnost podlage poti, predvsem takrat in tam, ko je teren razmočen.
Obrazložitev: Poti, ki potekajo po predelih iz mehkejših prsti, so bolj občutljive za mehanske poškodbe trase poti. Posebno je to na ilovnatih in zamočvirjenih predelih, predvsem v neugodnih vremenskih razmerah, ter v spomladanskem času.
9. Prepoved vožnje na vseh zavarovanih območjih, razen če je to izrecno dovoljeno.
Obrazložitev: Vsa zavarovana območja imajo poseben status, ki ga določa zakonodaja, in predpisani varstveni režim s strani upravljavca takega območja.
10. Prepoved vožnje po poteh z vgrajenimi lesenimi bruni, ki utrjujejo pot.
Obrazložitev: Povsod tam, kjer so markacisti zaradi varne hoje in utrjevanja terena vgradili lesena bruna, vožnja s kolesi ni primerna. Če bi želeli, da bi bila taka pot primerna tudi za vožnjo s kolesi, bi bilo potrebno bruna bolj utrditi v podlago kot sicer, kar pa pomeni bistveno več časa pa tudi stroškov. Predvsem pa je potrebno take predele prečiti peš.
11. Določiti način označevanja dvonamenskih poti (enotno za vso Slovenijo).
Obrazložitev: Vse dvonamenske poti naj bi imele enotno oznako, ki bi veljala za celotno državo. Sistem označevanja naj bi predpisal Zakon o vožnji v naravnem okolju.
12. Določiti, kdo bo poleg skrbnika poti (po zakonu o planinskih poteh) še vzdrževalec dvonamenskih poti.
Obrazložitev: Poti za varno hojo vzdržujejo markacisti v okviru planinskih društev, ki so skrbniki poti. Poti za dvonamensko rabo bi bile dosti bolj obremenjene in izpostavljene večjim obremenitvam in poškodbam, zato bi tudi njihovo vzdrževanje zahtevalo več časa pa tudi sredstev.
13. Vse planinske poti so zaprte za kolesarje, razen tistih, za katere na predlog skrbnika poti člani KPP, KTK in KVGN ocenijo, da izpolnjujejo pogoje za dvonamensko rabo poti.
Obrazložitev: Poti, ki potekajo po prometnicah, ki so že v osnovi grajene za vožnjo, PZS nima pristojnosti v zvezi z vožnjo s kolesi. To pa seveda ne pomeni, da so te poti avtomatsko odprte (nekatere, npr. vse gozdne in širše ceste, so), za druge (vlake) pa bodo potrebna soglasja Zavoda za gozdove, lastnikov in morda še koga. Ostale poti pa bodo odprte le s soglasjem skrbnika poti oziroma lastnika, a še to le takrat, ko bo ugotovljeno, da izpolnjujejo kriterije za dvonamensko rabo poti.
14. Določiti, kdo bo financiral dodatno vzdrževanje dvonamenskih poti.
Obrazložitev: Vsak povečan obisk poti pomeni več poškodb na poti in več stroškov za vzdrževanje. Že po dosedanjih izkušnjah vemo, da glede na veliko množičnost in s vplivom hoje nekaterih planinskih poti brez znatnih posegov v zaščito hodne površino poti ne bi bilo več (npr. Tominškova pot). A taki posegi niso enostavni in ne finančno ugodni.
15. Določiti odgovornost na dvonamenskih poteh oz. kdo nosi odgovornost v primeru nesreče.
Obrazložitev: Glede na Zakon o planinskih poteh po planinskih poteh hodimo na lastno odgovornost. Hkrati pa isti zakon nalaga planinski organizaciji, da določene poti lahko odpre tudi za vožnjo s kolesi. Tudi pri teh dvonamenskih poteh je hoja in kolesarjenje na lastno odgovornost, vsaj kar se kazenskega prava tiče.
Predsednik komisije za pripravo kriterijev za dovnamensko rabo planinskih poti
Tone Tomše, podpredsednik PZS
Komisija za turno kolesarstvo,
načelnik Jože Rovan |
Komisija za varstvo gorske narave,
načelnik Janez Bizjak |
Komisija za planinske poti,
načelnik Igor Mlakar |
| JAVNA RAZPRAVA
Javna razprava o predlogih meril za dvonamensko rabo planinskih poti je odprta do ponedeljka, 30. aprila 2012.
Svoje predloge, pripombe in dopolnila posredujte v pisni obliki do 30. 4. 2012 na naslov:
Planinska zveza Slovenije
p. p. 214
1001 Ljubljana
'Javna razprava - dvonamenska raba pl. poti'
ali na elektronski naslov: info@pzs.si, v zadevi napišite 'Javna razprava - dvonamenska raba pl. poti'.
|
POTEK PRIPRAVE KRITERIJEV ZA DVONAMENSKO RABO PLANINSKIH POTI
V zadnjem desetletju se je zelo povečalo število ljubiteljev različnih oblik športa in rekreacije v naravnem okolju. Med to obliko rekreacije moramo vsekakor šteti tudi najrazličnejše vožnje. S tehnološkim napredkom in dostopnostjo do gorskih koles in drugih vozil širšemu krogu ljudi se število voženj stalno povečuje. Žal pa temu ni sledila ustrezna zakonodaja niti ureditev infrastrukture za take vožnje. Po dostopnih podatkih ni bilo v zadnjih letih urejeno niti eno območje (poligon) za te športe, ki bi imelo tudi ustrezno dokumentacijo oz. dovoljenja. Posledica tega je, da se število voženj izven uradnih prometnic, v naravi, stalno povečuje. S tem pa se sorazmerno povečujejo motnje v naravi in pritiski na okolje na eni strani in negodovanje ljudi, ki iščejo v naravi mir in varno gibanje, na drugi strani. Ker je bilo takih in drugačnih pritožb vse več, je PZS dala pobudo za sklic skupnega sestanka o tem, kako bi pospešili pripravo zakona o vožnji v naravnem okolju.
Zato je bil dne, 18. julija 2011 v prostorih Planinske zveze Slovenije sklican 1. sestanek med predstavniki Planinske zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije ter Ministrstva za okolje in prostor. Poleg predstavnikov vseh treh organizacij sta se s strani Ministrstva za okolje in prostor sestanka udeležila vodja sektorja za ohranjanje narave pri MOP g. Mladen Berginc in pravnik na MOP g. David Braniselj, ki sta predstavila besedilo osnutka Zakona o vožnji v naravnem okolju.
Osnutek zakona je bil nato poslan ustreznim komisijam vseh treh organizacij, da ga proučijo. 22. 8. 2011 je bil v prostorih Lovske zveze Slovenije organiziran 2. sestanek nevladne skupine. Na njem so bili poleg predstavnikov vseh treh zvez prisotni še predstavniki pravne stroke. Na tem sestanku so predstavniki nevladnih organizacij podpisali še Pismo o nameri, ki je usmerjeno v varstvo narave in okolja ter preventivnega delovanja na tem področju. Obenem so sprejeli sklep, da bodo na podlagi pisma pripravili tudi skupno izjavo za javnost.
6. septembra 2011 je bil na sedežu Lovske zveze Slovenije organiziran 3. sestanek nevladne skupine, kjer je bila dokončno oblikovana izjava za javnost z naslovom: Skupni predlogi nevladne skupine k osnutku zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki je bila nato 7. septembra poslana v javnost in objavljena v medijih. V izjavi je bila posebej poudarjena potreba po omejitvi voženj v naravnem okolju in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Istega dne je bila na Ministrstvo za okolje in prostor poslana tudi izjava PZS, ki jo je pripravila Komisija za varstvo gorske narave.
Na podlagi obeh izjav je bila na seji predsedstva PZS oblikovana komisija, katere člani so načelniki Komisije za planinske poti, Komisije za varstvo gorske narave in Komisije za turno kolesarstvo PZS. Naloga komisije je bila priprava predloga strokovnih meril za dvonamensko rabo planinskih poti. 14. septembra 2011 se je omenjena komisija prvič sestala in po dolgotrajnem usklajevanju oblikovala kriterije za dvonamensko rabo planinskih poti. Kriteriji so se na podlagi dodatnih razprav na terenu še dopolnjevali.
4. januarja 2012 je bil sklican skupen posvet predstavnikov Planinske zveze Slovenije in Slovenske kolesarske pobude, ki združuje različne kolesarske organizacije v Sloveniji. V dolgi diskusiji, ki je potekala korektno in kooperativno, so soočili stališča glede predloga zakona o vožnji v naravnem okolju, o kolesarjenju in o dvonamenskih poteh. Tudi na tem posvetu so oblikovali več točk, ki so osnova za nadaljnje reševanje problematike gorskega kolesarjenja in uporabe poti.
Na podlagi vseh zbranih pripomb je imenovana komisija pripravila predlog meril za dvonamensko rabo planinskih poti, ki so toliko usklajena znotraj vseh treh komisij, da so primerna za javno razpravo, ki naj bi trajala od 8. marca (predstavitev na 9. seji UO PZS) do 30. aprila 2012. V okviru javne razprave bo pred Skupščino PZS v Ormožu (14. aprila 2012) potekala tudi javna predstavitev in razprava v okviru ene od dveh delavnic, ki bosta potekali pred skupščino.
Po zaključeni javni razpravi bo imenovana komisija preučila vse pripombe in pripravila nov predlog kriterijev za sprejem na 10. seji UO PZS.
Tone Tomše,
predsednik komisije za pripravo kriterijev za dvonamensko rabo planinskih poti
Preberite si tudi dve nalogi s tega področja:
Gorsko kolesarstvo v zavarovanih območjih (diplomska) in Ureditev vožnje v naravnem okolju
