V Rabac po nove turnokolesarske vodnike
In smo šli. Tokrat čez mejo in imeli pouk na in ob prelepih kolesarskih poteh, ki jih ponuja Rabac z okolico. Novo znanje – vsakega turnokolesarskega vodnika sanje.
V Rabac po nove turnokolesarske vodnike (foto Matej Hartman)
"Zajtrk ob sedmih zjutraj in pouk do desetih zvečer ..." Tako sem pred petimi leti začel prispevek o prvem usposabljanju turnokolesarskih vodnikov 2. Letos se je to ponovilo. Trije od takratnih tečajnikov smo skupaj z zunanjimi sodelavci izvedli (šele) drugo usposabljanje za zahtevnejša kolesarska vodenja. No, v petih letih se je marsikaj spremenilo.
Selitev iz Jamnice v Rabac
Prvo je potekalo v Jamnici pri Dixiju. Za drugo smo pri Komisiji za turno kolesarstvo PZS izbrali Rabac. Prvi razlog je bil kasen jesenski termin. Drugi razlog je bil odlično delovno okolje, ki ga omogoča tamkajšnji teren z izvrstno izpeljanimi traili. Tretji razlog je bila ugodna ponudba za nastanitev, ki so nam jo pripravili prijatelji iz Valamarja. Četrti razlog je bil Roberto in njegov Bike Center Rabac. Trgovina in servis sta rešila eno kolo in enega tečajnika. Četrti razlog pa ... ja, kdo pa ni rad ob morju? In še kaj bi se našlo ...
Novi zakon o športu je predvidel nekaj sprememb
Na prvem je veljalo, da lahko turnokolesarski vodnik (TKV) II vodi kombinirane ture z zahtevnejšimi spusti. TKV II je usposobljen za osnovno pohodniško vodenje na odsekih, ki zaradi težavnosti niso primerni za kolesarjenje, in v okviru ture za dostop do vrhov ali drugih mest, do koder se ne da peljati s kolesom. To velja še danes. Novi zakon o športu je definiral njegov status kot strokovnega delavca v športu 2, ki lahko načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe, oziroma po naše, kolesarske ture. Pridobljeno znanje je zdaj tudi mednarodno primerljivo. Jasno, da je pogoj za usposabljanje veljavna licenca TKV 1.
S tečajniki v Rabac tudi tečajnica
Prvič sem obžaloval, da so bili med tečajniki samo moški. Tokrat se je sedmim izkušenim mačkom pridružila prva mačka. Tudi usposabljanje je potekalo drugače. Takrat smo štiri dni drgnili koroške klopi in poti. Letos se je vse začelo s preizkusno turo na Tinjanu. Obvezne vsebine so udeleženci poslušali doma na kavču preko (v času korone) tako popularnega Zooma.
Sledili so trije dnevi praktičnih vsebin v Rabcu. Delovni dan je bil dolg. V petek so tri skupine krožile od enega demonstratorja do drugega. V soboto smo z nočno navigacijo zaključili, ko je bila že skoraj nedelja. Temperature so bile prijetne za delo zunaj, vetra ni bilo, dež, ki so ga napovedi stalno omenjale, pa je prišel šele v nedeljo, čisto na koncu ture. Pravzaprav je sodeloval z našim učnim procesom, saj so vodniki zaradi spremenjenih razmer med potekom modro prilagodili njihove ture. Zdaj jih čaka še pisni izpit in zaključna tura za potrditev naziva turnokolesarski vodnik 2.
Nov naziv
Zakaj tak naziv? Z uradnimi poimenovanji je včasih križ. Seveda se dosti bolje sliši gorskokolesarski vodnik, a v resnici je to le del našega dela. Lahko vodimo makadamske (gravel ture), pa treking izlete ali celo cestna kolesarjenja. Včasih smo morski kolesarji in najvišja dosežena točka komaj doseže stotico, vseeno pa se na turi nabere spoštljivo število višincev, tehnična zahtevnost pa presega marsikatero alpsko turo. In pozimi se mnogi od nas prelevimo v turne smučarje. Zato s tem izrazom pravzaprav ni nič narobe. Važno je, da se fura!
Za konec bom še nekaj dodal:
Naši tečajniki so bili izkušeni vodniki z bogato kilometrino. Je pa fino, da ponovijo (ponovimo) osnove prve pomoči, pa nekaj tehnike vožnje in skupaj spoznamo novosti pri navigaciji. Pouk je bil pravzaprav bolj izmenjava znanj kot predavanje. Vsi, ki smo bili prisotni, tako udeleženci kot predavatelji, smo prispevali k dobremu delovnemu vzdušju in kreativnosti s svojimi izkušnjami. Predavatelji smo bili včasih bolj moderatorji in še sami izvedeli kaj novega, ker moder predavatelj se je vedno pripravljen učiti.
In v Rabcu smo skupaj postavili dobre temelje za usposabljanje vodnikov najzahtevnejših vodenj, kjer bodo, v to sem prepričan, v prihodnosti sodelovali tudi tokratni udeleženci. Zaslužijo si vse pohvale! Upam, da bo obveljal rek ‘Zgodovina se ponavlja'. Danes udeleženec, jutri mentor ...
Matej Hartman, MahMTB.com
Selitev iz Jamnice v Rabac
Prvo je potekalo v Jamnici pri Dixiju. Za drugo smo pri Komisiji za turno kolesarstvo PZS izbrali Rabac. Prvi razlog je bil kasen jesenski termin. Drugi razlog je bil odlično delovno okolje, ki ga omogoča tamkajšnji teren z izvrstno izpeljanimi traili. Tretji razlog je bila ugodna ponudba za nastanitev, ki so nam jo pripravili prijatelji iz Valamarja. Četrti razlog je bil Roberto in njegov Bike Center Rabac. Trgovina in servis sta rešila eno kolo in enega tečajnika. Četrti razlog pa ... ja, kdo pa ni rad ob morju? In še kaj bi se našlo ...
Rabac predstavlja odlično delovno okolje, ki ga omogoča tamkajšnji teren z izvrstno izpeljanimi traili (foto Matej Hartman)
Novi zakon o športu je predvidel nekaj sprememb
Na prvem je veljalo, da lahko turnokolesarski vodnik (TKV) II vodi kombinirane ture z zahtevnejšimi spusti. TKV II je usposobljen za osnovno pohodniško vodenje na odsekih, ki zaradi težavnosti niso primerni za kolesarjenje, in v okviru ture za dostop do vrhov ali drugih mest, do koder se ne da peljati s kolesom. To velja še danes. Novi zakon o športu je definiral njegov status kot strokovnega delavca v športu 2, ki lahko načrtuje, organizira, izvaja in spremlja proces športne vadbe, oziroma po naše, kolesarske ture. Pridobljeno znanje je zdaj tudi mednarodno primerljivo. Jasno, da je pogoj za usposabljanje veljavna licenca TKV 1.
S tečajniki v Rabac tudi tečajnica
Prvič sem obžaloval, da so bili med tečajniki samo moški. Tokrat se je sedmim izkušenim mačkom pridružila prva mačka. Tudi usposabljanje je potekalo drugače. Takrat smo štiri dni drgnili koroške klopi in poti. Letos se je vse začelo s preizkusno turo na Tinjanu. Obvezne vsebine so udeleženci poslušali doma na kavču preko (v času korone) tako popularnega Zooma.
Sledili so trije dnevi praktičnih vsebin v Rabcu. Delovni dan je bil dolg. V petek so tri skupine krožile od enega demonstratorja do drugega. V soboto smo z nočno navigacijo zaključili, ko je bila že skoraj nedelja. Temperature so bile prijetne za delo zunaj, vetra ni bilo, dež, ki so ga napovedi stalno omenjale, pa je prišel šele v nedeljo, čisto na koncu ture. Pravzaprav je sodeloval z našim učnim procesom, saj so vodniki zaradi spremenjenih razmer med potekom modro prilagodili njihove ture. Zdaj jih čaka še pisni izpit in zaključna tura za potrditev naziva turnokolesarski vodnik 2.
Usposabljanje turnokolesarskih vodnikov na Rabcu (foto Matej Hartman)
Nov naziv
Zakaj tak naziv? Z uradnimi poimenovanji je včasih križ. Seveda se dosti bolje sliši gorskokolesarski vodnik, a v resnici je to le del našega dela. Lahko vodimo makadamske (gravel ture), pa treking izlete ali celo cestna kolesarjenja. Včasih smo morski kolesarji in najvišja dosežena točka komaj doseže stotico, vseeno pa se na turi nabere spoštljivo število višincev, tehnična zahtevnost pa presega marsikatero alpsko turo. In pozimi se mnogi od nas prelevimo v turne smučarje. Zato s tem izrazom pravzaprav ni nič narobe. Važno je, da se fura!
Za konec bom še nekaj dodal:
Naši tečajniki so bili izkušeni vodniki z bogato kilometrino. Je pa fino, da ponovijo (ponovimo) osnove prve pomoči, pa nekaj tehnike vožnje in skupaj spoznamo novosti pri navigaciji. Pouk je bil pravzaprav bolj izmenjava znanj kot predavanje. Vsi, ki smo bili prisotni, tako udeleženci kot predavatelji, smo prispevali k dobremu delovnemu vzdušju in kreativnosti s svojimi izkušnjami. Predavatelji smo bili včasih bolj moderatorji in še sami izvedeli kaj novega, ker moder predavatelj se je vedno pripravljen učiti.
In v Rabcu smo skupaj postavili dobre temelje za usposabljanje vodnikov najzahtevnejših vodenj, kjer bodo, v to sem prepričan, v prihodnosti sodelovali tudi tokratni udeleženci. Zaslužijo si vse pohvale! Upam, da bo obveljal rek ‘Zgodovina se ponavlja'. Danes udeleženec, jutri mentor ...
Matej Hartman, MahMTB.com