Po Slovenski turnokolesarski poti obkrožili Slovenijo

Sonce je prvega junija spremljalo hrabre med vrtenjem pedalov po Slovenski turnokolesarski poti, ki v 41 etapah obkroži deželo na sončni strani Alp. Okrog 200 planincev na kolesu je po posameznih etapah prevozilo 1850 kilometrov dolgo krožno pot in simbolno povezalo Slovenijo ter tako pokazalo njen turistični potencial in izrazilo željo po prijaznejši zakonodaji.
Po Slovenski turnokolesarski poti obkrožili Slovenijo (foto Manca Čujež)
Slovenska turnokolesarska pot v svojih 41 etapah in 1850 kilometrih, ki vodijo po vseh pomembnejših gorskih skupinah, obišče 112 kontrolnih točk, med njimi 52 planinskih koč in številne pomembne planinske in turistične znamenitosti. Na celotni trasi zbere več kot 50 tisoč višinskih metrov, najvišja točka STKP je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji pa sta Piran in Sečoveljske soline (1 m). Vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, a tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok krog kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod je treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. O priljubljenosti STKP priča tudi podatek, da Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti z žigi polni več kot 2300 kolesarjev, 16 pa jo je že prevozilo v celoti.

Turni kolesarji od blizu in daleč na Ljubljanskem gradu (foto Manca Čujež)

Na Migimigi izzivu Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu, ko so skupine turnih kolesarjev pod vodstvom turnokolesarskih vodnikov po vsej državi isti dan zavrtele pedale po trasi STKP, je bila najštevilčneje obiskana prva etapa iz Ljubljane do Medvod oz. Škofje Loke. Maja je skoordinirala 37 udeležencev, nato pa so turnokolesarsko karavano prevzeli vodniki Jože, Žiga in Rok. Na Grajskem griču so odtisnili prvi žig v Dnevnik STKP, se spustili v staro mestno jedro in skozi Tivoli proti Bokalcam, kjer gozdna pot zagrize v pobočje Klobuka, kjer je bilo opaziti nekaj modro-belih oz. dvonamenskih markacij. Spotili so se navkreber proti Toškemu Čelu in Katarini, obnovili energijske zaloge, nato pa zagrizli v strmino Sv. Jakoba nad Medvodami, kjer jih je čakal drugi žig ... pa tudi krasni razgledi. Zadovoljni obrazi so povedali vse in še več! Niti predrta zračnica in strgana veriga nista pokvarili prešernega vzdušja. Po spustu v dolino Ločnice so se pri Legastji njihove poti ločile - polovica je skozi Medvode odkolesarila nazaj v prestolnico, polovica pa se povzpela še do Mihelčičevega doma na Govejku s kontrolno točko, od tam pa jih je čakal še spust do Škofje Loke in vrnitev v Ljubljano s kombijem.

Še enkrat več se je pokazalo, da turno kolesarstvo postaja vedno bolj priljubljen način rekreacije v naravi, vendar je za zdaj celoten razvoj dejavnosti na plečih ljubiteljskih turnih kolesarjev, ki so združeni vnovič pokazali, da si želijo večji posluh države in konkretne rešitve za formalno ureditev turnega kolesarstva, saj je zakonodaja trenutno izjemno omejujoča in ne ravno spodbudna.

Turnokolesarska karavana med spustom s Svetega Jakoba nad Medvodami (foto Manca Čujež)

Prvega junija se je razveseljiva turnokolesarska zgodba odvrtela na skorajda vseh etapah STKP, tako da podrobnejše poročilo vseslovenskega dogodka in fotogalerijo objavimo v prihodnjih dneh. Če bi pod vtisom svojevrstne ture želeli podpreti opremljanje in vzdrževanje STKP, lahko kolesarji primaknejo kakšen evro s prostovoljnim prispevkom na TRR SI56 6100 0001 6522 551 pri Delavski hranilnici, model 00, sklic 3-10-10, namen: STKP.

Dogodek STKP v enem dnevu so v sodelovanju pripravila planinska društva oz. turnokolesarski odseki in njihovi turnokolesarski vodniki ter Komisija za turno kolesarstvo PZS ob podpori partnerjev - zavarovalnice Adriatic Slovenica, Olimpijskega komiteja Slovenije, Fundacije za šport, Slovenskih železnic in Intersporta Slovenija.

-----------------------
Povezani novici: