Indijanskopoletna jesenska tura KTK PZS 2018 na Veliko Milanjo

Ker se je letošnja jesen začela z indijanskim poletjem, je bila jesenska tura Komisije za turno kolesarstvo PZS nalašč postavljena v bolj deževen jesenski čas, pa nas je vreme vseeno pustilo na cedilu, in smo se na jesensko turo podali na tako lepo nedeljo, 4. novembra, da se je še sonce smejalo.
Indijansko poletna jesenska tura KTK PZS 2018 na Veliko Milanjo (foto Atila Armentano)
Na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico se nas je zbralo 22. Po kratkem uvodnem pozdravu domačih vodnikov, ki ga je pospremila gostinska ponudba iz avtomobilskega prtljažnika, ter po nekaj minutah ritualnega ogrevanja in po hitrem pregledu koles smo se, v družbi predsedniško-načelniške naveze PZS in KTK, v zmerno vznesenem tempu podali na obljubljeno pot.

Od izhodišča na Črnih njivah smo se odpeljali proti severu in se priključili Slovenski turnokolesarski poti, po kateri smo se po slikovitih visokih travnikih povzpeli skoraj do Velike Milanje, pa smo se vseeno ustavili pri znaku, ki nam je prepovedoval vožnjo na vrh, položili kolesa k počitku in se peš odpravili do vrha.

Indijansko poletna jesenska tura KTK PZS 2018 na Veliko Milanjo (foto Atila Armentano)

Po krajšem zasluženem počitku, ko smo razbremenili še Mihov nahrbtnik, v katerem so se skrivali rogljički, smo pot nadaljevali proti Trnovski bajti in skozi Mrzli dol, pa po glavni cesti v smeri Sviščakov in po gozdni cesti mimo Mrzlih dolin do gozdnega roba ob vznožju Šestanovega hriba.

Slovensko turnokolesarsko pot vztrajno opremljamo s smernimi tablami in markacijami. S pomočjo pokroviteljev (na tem odseku zahvaljujoč zavarovalnici Adriatic Slovenica) nam smernih tabel ne zmanjka.

Spust po obsijanem travnatem pobočju Šestanovega hriba in po starodavnih skalnatih poteh do gozdnega roba je bil tako lep, da se je prav moral končati s 300 metri strmega vzpona.

Slikoviti kilometri po Slovenski turnokolesarski poti (foto Atila Armentano)

Kolesa smo za roge gnali do vrha, nato pa se za grebenom Kozleka po valovitih makadamskih poteh pripeljali do glavne ceste. Nadaljevali smo do vrbovske poti, ki se spusti do gozdne jase in pelje do udrte doline Sela, o kateri zgodovina govori, da je bila v davnih časih poseljena.

Od tam pa je hitro sledil finalni spust po čudovito urejeni gorsko kolesarski poti Borovci, nazaj do Črnih njiv. Kot se za planince na kolesih spodobi, smo za konec v gostilni z imenom Triglav turo dobro analizirali in skovali nove načrte za naslednje ture.

Gregor Prezelj


Zavarovalnica Adriatic Slovenica je podprla vzpostavitev varnejše Slovenske turnokolesarske poti.