V Zasavju urejajo in markirajo 130 kilometrov Slovenske turnokolesarske poti

Mnogi pohodniki in kolesarji so v naši okolici, ki je na veliko žalost marsikateremu Zasavcu nepoznana, prepoznali lepoto, ki jo ponuja okoliško hribovje. Zato in zaradi želje po povečanem obisku in prenočevanju v zasavskih planinskih kočah (s čimer bi omogočili njihovo dolgoročno preživetje), je del trase Slovenske turnokolesarske poti (STKP) speljan čez naše lepo Zasavje.

Pot sva pozno jeseni leta 2016 prostovoljno začela označevati eden izmed njenih soavtorjev Franci Razpet in Gašper Venc.



Dolžina zasavskega odseka Slovenske turnokolesarske poti je 130 km, hkrati pa premagamo okoli 5000 višinskih metrov. Z zavedanjem, da bi za dva prostovoljca, ki delo opravljata v prostem času, ureditev celotnega odseka trajala predolgo, je prišla ideja, da bi se povezali z Mladinskim centrom Trbovlje. Tako se je v lanskem letu pojavila ideja, da bi zaradi obsežnosti del, vključili prostovoljce, ki vsako poletje bivajo v trboveljskem mladinskem centru. Na pobudo Jožeta Rovana, predsednika PZS, in v sodelovanju s Katro Kozinc se je razvilo sodelovanje, ki je že obrodilo prve sadove.

Prostovoljci, prihajajo z območja Bosne in Hercegovine, Kosova, Španije in Francije, pod vodstvom člana Kolesarskega kluba Zagorska dolina (KKZD) označujejo in urejajo pot, katere priporočen začetek je na Trojanah.

Za hitrejši pričetek del, smo se obrnil na nekatere člane in simpatizerje kluba KKZD, ki so na pomoč priskočili z donacijo materiala. Štart je bil v polnem teku, prav tako nadaljevanje. MCT je z zagotovitvijo denarnih sredstev poskrbel za nemoteno kupovanje materiala, potrebnega za urejanje trase.



Tako smo na relaciji Trojane-Prvine-Čemšeniška planina že deležni novih kolesarskih markacij ali pa osveženih knafelčevih, pod katero se nahaja modra črta, ki označuje souporabo planinske poti. Se pravi, da jo lahko uporabljajo tako planinci kot kolesarji. Postavljeni so novi kovinski drogovi, ki čakajo na namestitev novih modrih smernih tabel; ti bodo v pomoč turnim kolesarjem.

Pot se nadaljuje v smeri Tabora, pod Krvavico, preko Krvavičnika in Vrhov do Svete planine. Tu se po gozdni cesti spustimo do Lize, nadaljujemo po gozdni poti do Podmeje in po glavni cesti proti Mrzlici. Z Mrzlice se pot nadaljuje proti Kalu. S Kala se spustimo do Malega Kala in po cca. 300 metrih zavijemo levo. Preko Krištandola nadaljujemo do Marnega, od tu pa se pot povzpne na Gore. Z Gor se spustimo v smeri Širja do »cicke«. Cicka nam olajša prehod oziroma prečenje Save, hkrati pa je ena izmed zanimivejših atrakcij na celotni trasi STKP. Na tem mestu se lepo zahvaljujem Đonu (Janezu Gričarju), ki je brezplačno in z velikim entuziazmom posebej za cicko izdelal in namestil obešalo za kolo. Po prečenju Save se naša pot nadaljuje do Radeč. Od tu se vzpnemo na Kum. S Kuma se pot nadaljuje preko Malega Kuma in Podkuma vse do Šmartnega pri Litiji, kjer se Zasavski del turnokolesarske poti konča.



Vsi člani Kluba KKZD smo že v osnovi ljubitelji Zasavja, ne glede na občino s katere prihajamo, zato nas veseli, da se pod vodstvom našega člana urejajo poti, ki bodo našim hribom prinesle dodano vrednost. Upamo, da bodo tudi posamične občine prepoznale potencial STKP in iz nje poizkušale iztržiti kar največ.

Zahvaljujemo se Planinski zvezi Slovenije (še posebno Jožetu Rovanu) za nesebično pomoč in jasnemu sporočilu, da nam je na razpolago v vsakem trenutku.

Zahvaljujemo se vsem podpornikom, simpatizerjem in članom KKZD, ki so s svojimi majhnimi, a pomembnimi donacijami pripomogli k temu, da dela potekajo nemoteno.

Prostovoljci se trenutno nahajajo nad Širjem, kjer jim jo je zagodla precej slabo vzdrževana pot. Upamo, da bodo imeli v prihodnje več sreče ter seveda lepega vremena.