Fuzija pobude, motivacije in izkušenj v šoli turnega kolesarstva

Fuzija pobude, motivacije in izkušenj – organizacija šole turnega kolesarstva v sodelovanju Športne zveze Ljubljana, Volje, ki deluje v okviru Gorniškega kluba Skala, in Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije.
Šola turnega kolesarstva (foto Denis Cindro)
Turno kolesarstvo se v zadnjih letih preobraža in razvija z neverjetno hitrostjo. Razvoj v smislu množičnosti te kompleksne in lepe prostočasne aktivnosti v naravi je izjemen. Proizvajalci opreme in trgovci so z majhnimi, a učinkovitimi tehnološkimi koraki poskrbeli, da se tudi začetniki počutijo udobno, ko začnejo premagovati prve razdalje in višinske metre na gorskih in treking kolesih. Pravi tehnološki kvantni skok, ki je še bolj približal turno kolesarstvo rekreativnim kolesarjem, je bil razvoj gorskih koles s kombiniranim pogonom - naše mišice/elektrika.

Drugače je z izkušnjami. Ne da se jih kupiti. Pri njihovem pridobivanju ne gre drugače, kot da vozimo. In da še uživamo pri tem, je dobro, da znamo svoje gorsko kolo voziti pravilno, varno in telesno primerno pripravljeni. Pri tem prijetno druženje s somišljeniki na turi vse skupaj obogati do te mere, da si marsikdo turno kolesarstvo izbere za svojo glavno rekreacijo, ki ga sprošča in mu bogati vsakdanjik.

Skupna tura v Polhograjskih Dolomitih (foto Lado Cindro)

Turno kolesarstvo je dejavnost, ki se odvija v naravnem, pretežno gričevnatem in hribovitem okolju, enako kot planinarjenje. Zato se je Planinska zveza Slovenije, oziroma njeni posamezni člani, že na samem začetku pojava turnega kolesarstva prepoznala kot organizacija, kjer bo turno kolesarstvo našlo svoj pravi dom. Ustanovljena je bila Komisija za turno kolesarstvo (v nadaljevanju KTK PZS). Začela se je vzgoja prvih turnokolesarskih vodnikov.

Kmalu po tem se je v PD Kranj, enem izmed najuspešnejših gnezd planinarjenja in alpinizma v Sloveniji, turnokolesarskim vodnikom in vodstvu društva iz razmišljanja, kako pravilno predstaviti turno kolesarstvo planincem kolesarjem, utrnila ideja o šoli turnega kolesarstva (v nadaljevanju ŠTK). Struktura učnega programa je bila prevzeta iz alpinistične šole, le vsebine so bile prilagojene turnim kolesarjem. Zametki šole so bili v enodnevnih seminarjih tehnike vožnje, ki ga je Turnokolesarski odsek PD Kranj (v nadaljevanju TKO Kranj) prvič organiziral oktobra 2010. Sama šola je bila namenjena gorskim kolesarjem z različnimi ravnmi znanja in izkušnjami. Na predavanjih in skupnih turah, organiziranih v okviru ŠTK, so udeleženci pridobili dovolj teoretičnega znanja in izkušenj, da so se po končani šoli lahko varno samostojno podali na odkrivanje narave na kolesu. ŠTK je bila za TKO Kranj tudi valilnica novih turnokolesarskih vodnikov. Upravni odbor TKO Kranj je vsako leto enega ali dva najbolj motivirana in perspektivna udeleženca šole poslal na usposabljanje za turnokolesarske vodnike. To je tudi razlog, da ima TKO Kranj največ licenciranih turnokolesarskih vodnikov od vseh odsekov v Sloveniji.

Vodniki TKO Kranj so že od samega začetka sodelovali pri strokovnih usposabljanjih KTK PZS. Kot rezultat tega sodelovanja je počasi zorela ideja o organizaciji šol turnega kolesarstva v turnokolesarskih odsekih in planinskih društvih po vsej Sloveniji. Seveda je to mogoče le tam, kjer so primerno usposobljeni, izkušeni in motivirani vodniki, da uresničijo izvedbo šol na njihovem območju. Koncept ŠTK je v KTK PZS prepoznan kot najprimernejši za izobraževanje in usposabljanje manj izkušenih turnih kolesarjev oziroma turnih kolesarjev začetnikov. Sledi osnovnim smernicam planinstva in omogoča zdravo obliko gibanja ter, ne nazadnje, tudi druženja v naravi. Kot vemo, je druženje v planinstvu izjemnega pomena za posameznika, saj so prijateljstva, sklenjena na kakršnih koli turah, običajno tista, ki nas bogatijo z najlepšimi življenjskimi izkušnjami. Trenutno potekajo usklajevanja, da bi bila udeležba v ŠTK pogoj za pristop k usposabljanju za turnokolesarske vodnike.

Teoretični del šole turnega kolesarstva v prostorih PZS (foto Denis Cindro)

Ni naključje, da je bila prva ŠTK zunaj Kranja organizirana v Ljubljani, natančneje v novih prostorih Planinske zveze Slovenije. Prostori so kot nalašč za predavanja teoretičnega dela šole, saj je velika predavalnica opremljena s sodobno medijsko opremo, v kateri lahko udobno posluša predavanja do petdeset udeležencev. Predavalnica bo v jesensko-zimskem času namenjena tudi potopisnim predavanjem s turnokolesarsko tematiko.

V Ljubljani ima sedež številčna skupnost gorskih kolesarjev v klubu Volja, ki deluje v okviru Gorniškega kluba Skala, kot tudi turnokolesarski odseki v ljubljanskih društvih PZS. Mesto Ljubljana prek Zavoda za šport Ljubljana na visoki ravni skrbi za športno udejstvovanje Ljubljančanov in temu primerno tudi namenja sredstva za razvoj športa in rekreacije. Člani kluba Volje so prek svoje dejavnosti videli porast popularnosti gorskega kolesarstva. Z množičnostjo se je večal tudi obisk neizkušenih turnih kolesarjev na relativno zahtevnih turah. Zato so se s predstavniki zavoda dogovorili, da z organizacijsko in strokovno podporo KTK PZS organizirajo ŠTK. Nosilec ŠTK je bil izkušen turnokolesarski vodnik iz TKO PD Kranj Jaro Škantar, ki sodeluje kot vodnik in mentor v aktivnostih TKO Kranj od samih začetkov. Namen organizacije ŠTK je bil usposobiti zainteresirane turne kolesarje, da pridobijo potrebne informacije, znanje in izkušnje za varno in zabavno turno kolesarjenje na skupnih in samostojnih turah. Predavanja in ture je obiskovalo več kot trideset udeležencev.

Predmetnik ŠTK v Ljubljani je obsegal šest teoretičnih predavanj in štiri srečanja na terenu, od katerih sta bili dve skupni turi v Polhograjskih Dolomitih in okolici Logatca, dve pa sta bili namenjeni učenju in vadbi posameznih elementov tehnike vožnje, ena v bike parku v Podutiku, druga pa na Krvavcu. Po končani vadbi prvin tehnike vožnje in kosilu so se udeleženci s Krvavca z vodniki spustili do spodnje postaje žičnice po Muci trailu. Uspešno, seveda.

Vsebina teoretičnih predavanj je zajemala področja, ki jih mora turni kolesar poznati, če se želi varno samostojno ukvarjati s turnim kolesarstvom. Teme predavanj so bile:
- oprema turnega kolesarja,
- tehnika vožnje kolesa, planinske, dvonamenske in kolesarske poti, označevanje poti, STKP, ohranjanje in varstvo narave,
- orientacija in načrtovanje ture,
- redno vzdrževanje kolesa in popravila na terenu,
- prehrana kolesarja in trening kolesarjev,
- prva pomoč s poudarkom na kolesarskih poškodbah (predavanje je žal odpadlo).

Po končani ŠTK smo s pomočjo ankete zbrali nekaj vtisov udeležencev, ki potrjujejo pravilnost odločitve o organizaciji ŠTK. Kljub zahtevni organizaciji smo se odločili, da šolo izvedemo še v jesenskem terminu. Zanimanje turnih kolesarjev za udeležbo je zelo veliko. Naša glavna spodbuda za nadaljnje delo so pozitivni odzivi udeležencev.

Da, preživljanje časa v planinah nikogar ne pusti ravnodušnega, še posebej ne v dobri družbi!

Vsi, ki vas zanima udeležba na jesenski ŠTK, lahko spremljate informacije na spletnih straneh KTK PZS ali Kluba gorskih kolesarjev Volja, kjer bodo objavljene podrobnosti o začetku šole in ostalih dejavnostih. Dragi planinci na kolesu, veseli bomo, če se nam pridružite!

Atila Armentano,
načelnik KTK PZS

Tečaj tehnike vožnje v kolesarskem parku v Podutiku (foto Denis Cindro)

Mnenja udeležencev

Ko sem se prijavljala na ŠTK, sem bila malo v dvomih, kako bo to videti, glede na to, da kolesarim že dobrih 20 let. Potem pa sem bila od predavanja do predavanja in od turce do turce bolj navdušena. Vsa predavanja (zadnjega sem izpustila) so bila zelo kakovostna, morda je bilo kje tehnično preveč podrobno. Tudi turce so bile super. Za v prihodnje bi predlagala, da bi se tehnika vožnje, ki smo jo imeli v bike parku Podutik, mogoče ponovila, kajti tehničnega znanja vožnje ni nikoli preveč. Ker nas je bilo tečajnikov zelo veliko, ste se inštruktorji res potrudili in se vam vsem zahvaljujem. Zato ni bilo mogoče, da bi vsak tečajnik pošraufal bicikel, kar bi bilo priporočljivo pri manjših skupinah. Tudi prijateljem in znancem lahko tak način izvedbe ŠTK priporočim, kandidatov vam gotovo ne bo zmanjkalo.

Najprej se vsem zahvaljujem za ves trud in čas, ki ste nam ga namenili. Pred začetkom šole nisem imel posebnih pričakovanj, saj nisem vedel, kako bo vse skupaj videti. Priznati moram, da sem zelo pozitivno presenečen. Vse pohvale organizatorjem in predavateljem ter vsem, ki ste uspeli pripraviti res zanimivo izobraževanje. Tudi velikost skupine vam ni predstavljala ovire za kakovostno izvedbo predavanj in vaj. Žal mi je samo, da je iz objektivnih razlogov odpadlo zadnje predavanje iz prve pomoči. Še enkrat najlepša hvala vsem in upam, da se še kdaj srečamo na kolesu ali na kakšnih podobnih izobraževanjih.

Šola je v celoti izpolnila moja pričakovanja in se vsem predavateljem iskreno zahvaljujem za vložen trud. Žal sem izpustil dan na Krvavcu, tako da tega dela ne morem komentirati. Predavanja so bila na ustrezni ravni oz. nekatera celo bistveno boljša, kot sem se nadejal. Vsebinsko je bilo tudi večinoma vse pokrito. Sam bi bil vesel, če bi še praktično v manjši skupini dal skozi praktični del popravljanja kolesa. Je pa itak to samostojna veja znanja in izkušenj in bi zahtevala še precej več vloženih šolskih ur. Uvodni Golovec praktične vožnje je bil dobra izbira, bi mu pa dodal dodatni popoldan, kjer se bi bilo že uvodoma smiselno razdeliti vsaj na dve skupini (glede na sposobnosti) in obdelati tehniko vožnje. Je pa res, da ob tolikšnem številu tečajnikov in času, ki je bil na voljo, težko prikažeš in preizkusiš vse veščine, ki naj bi jih osvojil turaš. Program je bil - glede na to, da je namenjen tečajnikom, ki šele začenjajo s turnim kolesarstvom - dobro zasnovan in ga ne bi kaj dosti spreminjal. Lahko bi se sicer dodal kakšen del, ki ga obravnavajo tečajniki za vodnike, vendar to zahteva še dodatne popoldneve in še dodatni angažma predavateljev.

Najprej hvala lepa vsem predavateljem, vodnikom in organizatorjem za izvedeno šolo in fotografije.
Pa še odgovori na vprašalnik:
- A je šola izpolnila vaša pričakovanja? Da.
- So bila predavanja na primernem (ustreznem) nivoju, katere vsebine ste pogrešali in ali je bilo morda katerih vsebin preveč? Večinoma da.
- Kakšno je vaše mnenje praktičnem tečaju tehnike vožnje in o turah, ki smo jih pripravili za vas? Ture so bile dobro izbrane in pripravljene. Želel bi si manjšega števila udeležencev na turah oz. razdelitve v skupine. Menim, da bi bila delitev v skupine glede na znanje udeležencev dobrodošla pri vajah tehnike vožnje.
- Vaši predlogi za spremembe in izboljšave za naprej ... Delitev po skupinah za vaje tehnike, mogoče tudi pri turah, glede na sposobnosti in izkušnje.
- Vsesplošni vtis, morda bi nam radi povedali še kaj ... Moji vtisi so zelo pozitivni, posebej zaključna delavnica na Krvavcu. Rad bi pohvalil predsednika PZS g. Rovana, ki se očitno zelo trudi, da bi med svojim širšim članstvom priznali gorske kolesarje kot legitimne obiskovalce narave in ne samo kot potencialne uničevalce.

Skupna tura v okolici Logatca (foto Matic Klanjšček)

Najlepša hvala organizatorju, vodnikom, predavateljem za perfektno izvedeno šol, kot tudi MOL-u, ki je primaknil finančna sredstva.
Moja videnja:
- A je šola izpolnila vaša pričakovanja? Da, povsem.
- So bila predavanja na primernem (ustreznem) nivoju, katere vsebine ste pogrešali in ali je bilo morda katerih vsebin preveč? Predavanja in izleti so bili super. Predavanja, ki so bila sicer zelo poučna in zanimiva, bi skrčila na minimum in namesto tega dodala več izletov in krajših tečajev tehnike vožnje. Tečajniki imamo cilj predvsem, da izboljšamo tehniko vožnje.
- Kakšno je vaše mnenje praktičnem tečaju tehnike vožnje in o turah, ki smo jih pripravili za vas? Tečaja tehnike vožnje sem se udeležila samo v parku. Tečajnike bi razdelila v manjše skupine, po težavnostnih stopnjah. Ture so bile preprosto nepozabne, še tako naprej!
- Vaši predlogi za spremembe in izboljšave za naprej ... Manjše skupine, več izletov. Dinamika in sam načina dela je pri manjših skupinah drugačen, tečajniki več odnesejo. Mogoče bi pri predavanju dodala psihologijo športa. Kako se pobrati po kriznih situacijah (padci, poškodbe), kako premagati strah, ki preprečuje nadaljnji napredek pri tehniki vožnje.
Še enkrat hvala vsem za nepozabno izkušnjo, prečudovite slikce in modrost, ki smo jo osvojili. Se vidimo še na kakšni turi.

- A je šola izpolnila vaša pričakovanja? Da, šola je bila super.
- So bila predavanja na primernem (ustreznem) nivoju, katere vsebine ste pogrešali in ali je bilo morda katerih vsebin preveč? Predavanja so bila top, po mojem jih je bilo tudi povsem dovolj. Morda je na koncu res manjkala samo tista napovedana prva pomoč, super bi bilo, če bi bila povsem praktične narave (povijanje, mobilizacija, ugotavljanje osnovnih znakov ponesrečenca). V praksi se namreč izkaže, da ima večina ljudi kar probleme kaj narediti in kako kontrolirano ukrepati, če se zgodi kaj resnejšega.
- Kakšno je vaše mnenje praktičnem tečaju tehnike vožnje in o turah, ki smo jih pripravili za vas? Praktičnega dela bi bilo lahko več. Predlagam, da se naslednje leto rezervira en termin samo za vožnjo kakšnega bike parka (na koncu v Podutiku - za trening ravnotežja, zavojev, skokov, ustavljanj). Super bi bilo, če bi šli na kakšno turo še v malo višje hribe, recimo kam okoli Soriške planine, na Blegoš, Porezen ali pa v bovške hribe ...
- Vaši predlogi za spremembe in izboljšave za naprej ... Že zgoraj napisano.
- Vsesplošni vtis, morda bi nam radi povedali še kaj ... Lahko bi odpeljali kakšen del Slovenske turnokolesarske poti.
Še enkrat hvala, za organizacijo.