Prvo leto Slovenske turnokolesarske poti, 10 let usposabljanj in osveščanja

četrtek, 28. september 2017 ob 13:00 deli   deli
Turni kolesarji od blizu in daleč Slovenijo že od lanskega poletja spoznavajo na Slovenski turnokolesarski poti (STKP), ki obide vse pomembnejše gorske skupine ter je s 1800 kilometri dolžine in 50 tisoč metri višinske razlike v vzponu najdaljša tovrstna pot v Evropi. V dobrem letu je bilo prodanih več kot 1400 Dnevnikov STKP, v celoti pa jo je prevozilo že sedem kolesarjev, ki bodo prejeli značke 30. septembra na jesenski turi Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (KTK PZS), ki že deset let usposablja turnokolesarske vodnike in osvešča o sobivanju pri športu v naravi.
Markacija Slovenske turnokolesarske poti (foto Manca Čujež)
Slovenska turnokolesarska pot, ki je bila uradno odprta na Dnevu slovenskih planinskih doživetij 18. junija lani na Golteh, tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok krog kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod je treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, v priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. V dolžino meri okoli 1800 kilometrov in premaga 50 tisoč metrov višinske razlike v vzponu, razdeljena je na 41 enodnevnih etap, obišče 52 planinskih koč in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične slovenske zgodovine. Ima 111 kontrolnih točk, na katerih kolesarji z odtisom žigov v Dnevnik Slovenske turnokolesarske poti dokažejo svoj obisk. Krožna kolesarska pot je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti, eden večjih projektov na področju kolesarjenja na Slovenskem in najdaljša tovrstna pot v Evropi, hkrati pa plete obširno mrežo povezav med planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva.


Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS in idejni oče Slovenske turnokolesarske poti (foto Manca Čujež)

"V dobrem letu od odprtja Slovenske turnokolesarske poti, na kateri se kolesarji primarno orientirajo s pomočjo GPS-sledi, ki jih najdejo v spletnem vodniku, smo markirali približno petino poti in z usmerjevalnimi tablami opremili 15 odstotkov poti, označevanje trase z markacijami in tablami je še v polnem zagonu. Najbolj nas veseli, da so kolesarji, ki prihajajo iz vse Slovenije in tudi tujine, pot zelo dobro sprejeli, če sodimo po odzivih v živo, na forumih in po e-pismih. Na forumu spletnega vodnika je tudi nekaj kritičnih pripomb, predvsem o ukradenih žigih in zaprtih kočah med delavnikom. Trasa je usklajena z Zavodom za gozdove Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave, soglasja lastnikov zemljišč težko pridobivamo, občine so slabo odzivne, dokaj uspešni pa smo pri pridobivanju sponzorstev za financiranje označevanja poti, za kar gre zahvala Fundaciji za šport, zavarovalnici Adriatic Slovenica, Občini Kranjska Gora in Zavodu za turizem Maribor - Pohorje," je črto pod prvim letom potegnil Jože Rovan, idejni oče STKP in načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS.

V dobrem letu je bilo prodanih več kot 1400 Dnevnikov Slovenske turnokolesarske poti, v celoti pa jo je prevozilo že sedem kolesarjev. (foto Manca Čujež)

Četudi STKP časovno ni omejena ter njeni snovatelji v prvi plan postavljajo doživetja na poti in ne želijo spodbujati tekmovalnosti, je pot v prvem letu v celoti prevozilo že sedem kolesarjev, zanimanje zanjo pa je izjemno, saj je bilo v letu dni prodanih že več kot 1400 dnevnikov. Dobra dva meseca po uradnem odprtju je STKP že pozdravila prvo trojico, ki jo je prekolesarila. Marko Vidmar je po ločenih etapah prvi obiskal vse kontrolne točke, Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta svoja doživetja, vtise in fotografije ažurno delila na facebook strani S kolesom NaTuro – po Slovenski turnokolesarski poti, pa sta jo prva prekolesarila v enem zamahu: "Glede na to, da sva oba prehodila Slovensko planinsko pot, sva že doživela Slovenijo na podoben način, prav tako prek različnih obhodnic, veznih poti in pohodov, pa vendarle je Slovenska turnokolesarska pot nov vidik spoznavanja, Slovenija z druge perspektive. Spet sva bila zelo nadušena in si znova potrdila, da je Slovenija ogromna in zelo lepa, spoznala sva tudi veliko novih krajev in novih poti. Na splošno sva zelo navdušena nad videnim in doživetim."

Andrej Martinčič in Pia Peršič sta STKP prva prekolesarila v kosu. (foto Manca Čujež)

Poleg Vidmarja, Peršičeve in Martinčiča so STKP prekolesarili še Vida Trček, Zlato Kampuš, Samo Zanoškar in Josip Gudič, ki je celotno pot popisal na svojem blogu Yoseep. Prekaljena gorska kolesarja Vida in Zlato, ki sta pred kratkim prevozila podobni turi v tujini, sta v poročilu podala primerjavo s STKP: "V svetu je verjetno ena najbolj znanih gorskih poti 4400-kilometrska Great Divide Mountain Bike Route, ki se vije od Kanadskega mesta Banff do mehiške meje. Vedno bolj poznana je tudi (delno) gorska pot Tour Aotearoa, ki je speljana prek obeh otokov Nove Zelandije. Slovenska turnokolesarska pot je v primerjavi z obema svetovno znanima potema sicer krajša, zaenkrat še nepoznana, vendar vsaj enako zahtevna in dobro podprta s potrebnimi infrastrukturnimi informacijami. Prepričala sva se, da se naravne lepote v tujini težko primerjajo z našimi. Res so nekateri deli poti v tujini drugačni (nekaj 10 kilometrov dolge mivkaste plaže, tropski gozd, kiviji, losi, grizliji …), vendar ne presegajo nepozabne lepote kolesarjenja po bovških hribih, Koroškem ali zgodovinskem Piranu!"

Vida Trček in Zlato Kampuš STKP postavljata ob bok podobnim potem v tujini. (foto Silvester Jošt)

"Poleg vzpostavitve STKP kot osnovne turnokolesarske poti sta bili najpomembnejši nalogi Komisije za turno kolesarstvo PZS v preteklem obdobju usposabljanje turnokolesarskih vodnikov in osveščanje o primernem sobivanju vseh udeležencev športov v naravi. Pohodniki in kolesarji se počasi navajamo drug na drugega, mnogi tako ali tako nastopamo v obeh vlogah, ob primerni strpnosti z obeh strani zato ni težav," je poudaril načelnik Rovan, kot usmeritve v prihodnje pa nanizal nadaljnje osveščanje in usposabljanje, promocijo turnega kolesarstva, označitev celotne STKP z markacijami in usmerjevalnimi tablami, urejanje novih turnokolesarskih poti in pripravo katastra, širjenje turnokolesarske dejavnosti po planinskih društvih, prizadevanje za kolesarjem prijaznejšo zakonodajo in sodelovanje z drugimi kolesarskimi organizacijami.

Zemljevid Slovenske turnokolesarske poti (avtor Matic Klanjšček)

Turno kolesarstvo – varno in strpno

 1. Zdravi na kolo.
 2. Skrbno načrtujte.
 3. Kolesarite samo po ustreznih poteh.
 4. Preglejte svoje kolo.
 5. Poskrbite, da imate s seboj vse, kar potrebujete.
 6. Vedno nosite čelado.
 7. Pešci imajo prednost.
 8. Uravnavajte svojo hitrost.
 9. Za seboj ne puščajte ničesar.
 10. Pomislite na živali.

Prihajajočo soboto, 30. septembra 2017, prav za konec Evropskega tedna športa in pod okriljem akcije Slovenija planinari, Turnokolesarski odsek PD Tržič in KTK PZS vabita na jesensko turo KTK PZS iz Grahovš do planine Konjščica in Doma pod Storžičem, prvega turnokolesarskega učnega središča v Sloveniji, kjer bo zaključek ture, namenjen druženju vseh turnih kolesarjev in slovesnosti ob 10. obletnici Komisije za turno kolesarstvo PZS. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili značke prvim kolesarjem, ki so prevozili STKP. Partner dogodka in STKP je zavarovalna družba Adriatic Slovenica. Dobrodošli!

Manca Čujež

-----------------------
Medijske objave:


Zavarovalnica Adriatic Slovenica je podprla vzpostavitev varnejše Slovenske turnokolesarske poti.

© 2024. Planinska zveza Slovenije, Komisija za turno kolesarstvo