Novosti Planinske založbe PZS pred knjižnim sejmom

V pričakovanju 32. slovenskega knjižnega sejma je Planinska založba PZS predstavila novosti, ki bodo obogatile knjižne police in stene planinskih domovanj ter nahrbtnike planincev: vodnika Julijske Alpe: južni del in Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, četverico prenovljenih planinskih zemljevidov, Planinski koledar 2017 ter ponatisa vodnika Razširjena slovenska planinska pot in Dnevnika Slovenske turnokolesarske poti. V okviru mednarodne pobude Brati gore 2016 bodo planinski avtorji nastopili v več krajih po Sloveniji.

V seriji vodnikov po Julijskih Alpah, ki so težko pričakovana prenovitev legendarnega dela Julijske Alpe Tineta Miheliča in kot hibrid med klasičnimi enciklopedičnimi in sodobnejšimi izbirnimi vodniki prilagojeni modernemu uporabniku, se dvojcu Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca Jožeta Draba in Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše prav kmalu pridruži tretji – Julijske Alpe: južni del Andraža Poljanca (vodnik je uredila Mojca Stritar Kučuk). "Vodnik pokriva območje južnega dela vzhodnih Julijcev od Krnske skupine čez Spodnje Bohinjske gore do Ratitovca in doslej malce zapostavljene Jelovice. Zasnova je enciklopedična, torej zajema vse vrhove, vse markirane poti, poleg tega pa tudi neoznačene pristope in nekaj brezpotij," je orisal prekaljeni pisec, ki je za vnete raziskovalce pripravil tudi nekaj zahtevnejših sladkorčkov južnega roba Julijcev: "Zame so sladkorčki osameli vrhovi okrog Krnčice, recimo Griva in Skutnik, pa planota Golobar, kjer lahko začutiš dih zgodovine, za nekoga drugega bo to vzhodni greben Vogla. Zelo veliko je prekrasnih kotičkov, zelo dragocenih, takšnih, kjer se preprosto moraš ustaviti. Najširši razgled pa se ponuja, če se odpravimo po grebenu Spodnjih Bohinjskih gora." Pri snovanju vodnika je Poljanec opise delal tako, da se lahko obiskovalec posluži javnega prevoza, pri čemer je zelo uporabna železniška proga skozi Bohinj in po Baški grapi, pri jasnosti opisov so mu pomagale strani neba, suhoparnosti pa se je izognil z vpletanjem navdiha s terena ter barvito uporabo sopomenk in manj uporabljenih slovenskih besed.

Raziskovali bomo tudi Istro, saj je sveže izdan planinski vodnik Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras Milana Vinčeca (uredil ga je Gorazd Gorišek) kot nalašč za vse, ki imajo radi lažje in označene planinske poti ter izlete s ščepcem zgodovine in kulture. "Razgiban gričevnat svet, prijazno podnebje, zmerna poletja in mile zime, snega je malo, zadrži se le v višjih hribovitih predelih, vse leto privabljajo številne obiskovalce, izletnike in pohodnike. Vsak letni čas ponudi kaj novega in zanimivega, vsak obisk je začinjen s pridihom čarobnega," povabi bralca na pot avtor izbirnega vodnika, Primorec Vinčec, čigar drugi dom je že vrsto poletij Kamniška koča na Kamniškem sedlu. "Enaintrideset planinskih izletov – od vzpona na Slavnik do potepov pod Kraškim robom in spoznavanja starih istrskih vasi; vodnik izpod peresa (in skozi fotografski objektiv) domačina, odličnega poznavalca teh krajev Milana Vinčeca ni klasičen planinski vodnik. Ne le zato, ker so ti hribi le senca mogočnega alpskega gorovja z večinoma lažjimi pohodnimi potmi, ampak tudi, ker pokrajina s svojo izjemno raznolikostjo vabi k spoznavanju tako naravne kot tudi bogate kulturno-zgodovinske dediščine območja. Vodnik je vsebinsko bogat z izčrpnimi in slikovitimi opisi izletov ter s podatki o teh krajih, kulturi, zgodovini, posebnostih, običajih, velikih ljudeh, kulinariki ... Še zlasti bodo po njem radi posegli ljubitelji botanike, saj je to območje botanični raj, čemur avtor nameni del opisov. Fotografska vsebina vodnika je bogata in lepo zaokroži prikaz raznolikosti območja," je poudarila urednica Planinske založbe PZS Mateja Gruden in dodala: "Poleg tega je to eden redkih planinskih vodnikov, ki je aktualen vse leto – izleti, predstavljeni v njem, so bolj ko ne primerni v vseh letnih časih; in za vse generacije: od družin z otroki do starejše populacije."

Ljudje v gorah, zbirka petnajstih zgodovinskih zgodb, vpetih v gorsko okolje, je delo priznanega planinskega publicista Dušana Škodiča, ki pripoveduje humorno in življenjsko trpko, usodno, a vseskozi doživeto in sočutno, kar dopolnjujejo ilustracije Milana Plužareva; knjigo je uredil Vladimir Habjan, avtor spremne besede je Stanko Klinar. "Ideje za venček zgodovinskih zgodb v časovnem loku od železne dobe do današnjih dni sem večinoma povzel iz knjige Franceta Malešiča Spomin in opomin gora, preostale pa našel med urejanjem zgodovinskih prispevkov za Planinski vestnik, tako da vse temeljijo na resničnih ali vsaj na dogodkih, ki so se ohranili v spominskih sledeh ljudskega pripovedništva. Na koncu vsake zgodbe je natančno pojasnilo, na kateri dogodek se nanašajo, njihovo globino pa poudarijo tudi odlične ilustracije," je povedal Škodič, ki navdušuje tako z mojstrskim slogom pisanja kot pisano paleto predstavljenih tem: "V boju za golo preživetje spremljamo venetskega lovca v Kamniških planinah in na Koroškem doživimo enega najhujših zabeleženih potresov, ko se je v 14. stoletju delno podrla gora Dobrač. Doživimo grozljivo srednjeveško izkušnjo pašništva na planini Dolga njiva blizu Krvavca, se pridružimo drvarjem na visokem Pohorju, doživimo tudi pretresljiv gospodarjev boj z volkovi na osamljeni kmetiji visoko nad Idrijo, ki mu v hudi zimi uničijo vso drobnico. Vživimo se v kožo trentarskih lovcev, ki so v lovu na medveda spoznali moč ranjene zveri. Pomaknemo se v čas prve svetovne vojne, ki je v naših gorah frontno črto zarisala tudi čez najvišje vrhove, nato pa spoznamo poznejše obdobje, ko je naše gore razdelila krivična meja z Italijo in ko so tam rasli betonski bunkerji, na katere lahko danes naletimo med planinskimi izleti, pa morda ne vemo, komu in zakaj so bili namenjeni. Je pa še več povsem drugačnih zgodb. Gorski svet je zakladnica, iz katere dobremu opazovalcu ni težko črpati tematike."