Slovenska turnokolesarska pot

petek, 10. junij 2016 ob 12:00 deli deli

Turno kolesarstvo postaja vse bolj priljubljena dejavnost članov Planinske zveze Slovenije (PZS). Kot dodatno spodbudo za njegov razvoj je Komisija za turno kolesarstvo PZS pripravila krožno kolesarsko pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine, meri okoli 1800 kilometrov in premaga 50.000 metrov višinske razlike v vzponu. Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja na Slovenskem, ki zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva.

Slovenska turnokolesarska pot

Osnovna trasa Slovenske turnokolesarske poti tehnično ni posebej zahtevna, kajti želimo pritegniti širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod bo treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bomo postopoma dodajali kratke zahtevnejše različice, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želimo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom.

Osnovna trasa STKP je primerna za širok krog turnih kolesarjev. (foto Jože Rovan)

Kolesarji bodo na poti spoznali pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija itd.). Pot poteka mimo 109 kontrolnih točk, kolesarji bodo z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokazali obisk. Med kontrolnimi točkami je tudi okoli 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, zato pričakujemo tudi pomemben prispevek poti k finančnemu rezultatu koč. Pot nudi priložnost tudi številnim manjšim turističnim ponudnikom v nekaterih odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije.

Turno kolesarstvo – varno in strpno

10 priporočil Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA)

1. Zdravi na kolo.

2. Skrbno načrtujte.

3. Kolesarite samo po ustreznih poteh.

4. Preglejte svoje kolo.

5. Poskrbite, da imate s seboj vse, kar potrebujete.

6. Vedno nosite čelado.

7. Pešci imajo prednost.

8. Uravnavajte svojo hitrost.

9. Za seboj ne puščajte ničesar.

10. Pomislite na živali.

Pri načrtovanju poti smo upoštevali omejitve obstoječe zakonodaje, zato ne pričakujemo večjih zapletov na terenu. Za nekatere odseke je bilo treba pridobiti soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh, celoten potek trase pa smo uskladili s strokovnimi službami Zavoda za gozdove Republike Slovenije in še nekaterimi drugimi organi.

Trasa Slovenske turnokolesarske poti (vir Jože Rovan)

Pot smo razdelili na 15 odsekov in določili 15 skrbnikov odsekov, ki skrbijo za organizacijo ureditve poti na omenjenih odsekih. Skrbniki so izkušeni društveni delavci, vsi so kolesarji z znanjem kartografije, številni tudi markacisti. Predstavljali naj bi vezni člen med planinskimi društvi kot skrbniki planinskih poti in lastniki oz. upravljavci drugih poti na eni strani in Komisijo za turno kolesarstvo PZS kot nosilcem projekta Slovenske turnokolesarske poti na drugi strani. Prepričani smo, da bomo z dobrim sodelovanjem vseh naštetih pot lahko primerno uredili.

Kolesarji se bodo na poti orientirali s pomočjo GPS-sledi, ki bodo do odprtja STKP na Dan slovenskih planinskih doživetij 18. junija 2016 že na voljo na strežniku PZS, in s pomočjo zemljevidov, orientacijsko zahtevnejše odseke pa smo že začeli markirati s kolesarskimi oz. dvonamenskimi markacijami. V prihodnjih dneh bo izšel dnevnik poti za odtis žigov na kontrolnih točkah, v kratkem pa bo pripravljen tudi spletni vodnik na domači strani PZS. Čas bo pokazal, ali je treba pripraviti tudi tiskano vodniško literaturo.

Vsebinski razlogi za obisk STKP:

doživeti raznovrstnost slovenske gorske pokrajine s kolesom,
kolesariti po odmaknjenih stranskih cestah, poljskih poteh in gozdnih vlakah z malo prometa,
zadovoljstvo ob opravljeni zahtevni poti.

Motivi PZS:

razvijati dejavnost turnega kolesarstva,
povečati obisk okoli 50 planinskih koč, mimo katerih poteka STKP,
spodbuditi zanimanje za planinsko manj obiskane predele sredogorja in nizkogorja,
pridobiti nove člane PZS z novo zanimivo ponudbo,
prek kolesarjenja spodbujati skrben odnos do narave in okolja,
STKP poteka skozi številne turistične kraje, ponuja priložnost za povezovanje planinske organizacije s turističnim gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi in občinami.

Pripravil: Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS

Odprtje Slovenske turnokolesarske poti bo v soboto, 18. junija 2016. Osrednji dogodek bo v okviru Dne slovenskih planinskih doživetij na Golteh, na različnih odsekih STKP po vsej Sloveniji pa bodo organizirane ture, ki jih bodo vodili usposobljeni turnokolesarski vodniki in so za udeležence brezplačne. Seznam tur je objavljen na spletni strani Komisije za turno kolesarstvo PZS, podrobnosti tudi na spodnjih povezavah.

Z Golt na Smrekovec: Alpski vrt na Golteh–Dom na Smrekovcu–prireditveni prostor pri Mozirski koči.
Iz Šmihela do Mozirske koče: Šmihel nad Mozirjem–Potočka planina–prireditveni prostor pri Mozirski koči in nazaj.
Iz Najovnika nad Črno do Mozirske koče: Najovnik nad Črno–Kramarica–Mozirska koča na Golteh in nazaj.
Iz Šentjanža do Mozirske koče: Šentjanž–Mozirska koča na Golteh in nazaj.
Sektor 1 (Ljubljana): Zali Log–Potok–Črni kal–Koča na Blegošu–Koča na Črnem vrhu–Davča–Zali Log.
Sektor 2 (Gorenjska): jezero Jasna–Mali Tamar–Vršič.
Sektor 7 (Notranjska): Ilirska Bistrica–Milanja–Štanga–Vrbovo–Ilirska Bistrica.
Sektor 12 (Pohorje): Maribor–Mariborska koča–Ruška koča na Arehu.
Sektor 13 (Koroška): Slovenj Gradec–Kremžarjev vrh–Dravograd–Dom na Košenjaku–Dravograd.
Sektor 15 (Zasavje): Zagorje [Trojane]–Mrzlica–Zagorje [Trojane].

Prijazno vabljeni!

Vzpostavitev varnejše Slovenske turnokolesarske poti je podprla Zavarovalnica Generali