Uspešen 6. dan Alpske konvencije z bogatim programom

Osrednji namen dogodkov Dneva Alpske konvencije, ki so potekali od 29. do 31. maja 2015, je bil opozoriti na občutljivost Alp in izzive v alpskem prostoru, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na okolju prijazen način.

Dan Alpske konvencije pod sloganom Po alpskih dolinah s kolesom in peš – iz Mojstrane v Krmo, Vrata in Radovno!, ki so ga pripravili Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Občina Kranjska Gora, LTO Kranjska Gora, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije, Slovenski planinski muzej in Gornjesavski muzej Jesenice v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, je potekal šestič in je primer vzornega sodelovanja različnih deležnikov na območju Alp z lokalnim okoljem.

Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij s predstavitvijo 5. poročila o stanju Alp na temo demografskih sprememb in s predstavitvijo možnosti izvedbe pilotnega projekta Planinske vasi v Sloveniji je bil v petek, 29. maja 2015, v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan je poudarila, da skozi slogan Po alpskih dolinah s kolesom in peš krepimo partnerstva in prepoznavnost konvencije na lokalni in regionalni ravni in da je predstavitev poročila o stanju Alp odprla tudi strokovno razpravo o vlogi gorskih in obmejnih območij v okviru prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Glavne poudarke 5. poročila o stanju Alp na temo demografske spremembe je predstavila namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije Simona Vrevc in izpostavila, da so vidni skupni trendi, vendar ne moremo govoriti o zakonitostih, saj Alpe postajajo tudi privlačno območje za priseljevanje.  Podrobnejšo sliko za Slovenijo je predstavil mag. Tomaž Miklavčič. Slovenija je v Alpsko konvencijo vključena z 62 občinami, ki predstavljajo tretjino slovenskega ozemlja. V zadnjem delu posveta so bile predstavljene možnosti vključitve v projekt Planinskih vasi, ki ga  vodi Avstrijska planinska zveza, v Sloveniji pa je k njemu pristopila Planinska zveza Slovenije (PZS). Podpredsednik PZS in vodja Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani Miro Eržen je predstavil kriterije za vključitev, formalni postopek novih kandidatov predvsem pa dosedanje aktivnosti PZS pri ugotavljanju možnosti za implementacijo projekta v Sloveniji. Razpravljavci so se strinjali, da bi morala država razvoju gorskim in obmejnim območjem nameniti specifično vlogo,  prepoznati njihov strateški pomen in jih ustrezno podpirati. Natančnejše poročilo s posveta in predstavitve so dostopne na tej povezavi. 5. poročilo o stanju Alp bo predvidoma julija natisnjeno v vseh alpskih jezikih in dostopno na spletu.

 

Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij v Slovenskem planinskem muzeju (foto Majda Lovrenčič)

 

Osrednji dogodek ob Dnevu Alpske konvencije je potekal v soboto, 30. maja 2015, ko so organizatorji pripravili rekreativno kolesarjenje v Krmo, pohod do Pocarjeve domačije v dolini Radovne in pohod po poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata z bogatim spremljevalnim programom pri Slovenskem planinskem muzeju. Udeleženci so si lahko brezplačno ogledali Slovenski planinski muzej v Mojstrani in Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni, muzejsko urejeno domačijo in informacijsko postajo Triglavskega narodnega parka. Pred Slovenskim planinskim muzejem so se udeleženci lahko preizkusili v plezanju v različno zahtevnih smereh na plezalnem stolpu, si ogledali prikaz gorskega reševanja v steni Grančišča v organizaciji Društva GRS Mojstrana, za najmlajše obiskovalce pa so potekale delavnice na temo filmske pravljice Ledenec, Aljaževega stolpa in življenja v alpskih dolinah. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, pevski zbor Triglavski zvonovi in pevci Glasbenega studia Osminka. Na stojnicah so se s svojimi programi in ponudbo predstavili Turizem Bohinj, LTO Kranjska Gora, TD Dovje-Mojstrana, TIC Jezersko, Naravni park Julijsko predgorje iz Italije, Biosferno območje Nockberge iz Avstrije, WWF Adria, Stalni sekretariat Alpske konvencije, CIPRA in Triglavski narodni park.

V uradnem delu dogodka so udeležence pozdravili podžupan Občine Kranjska Gora Bogdan Janša, vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka dr. Bogomil Breznik, podpredsednik Planinske zveze Slovenije in vodja Slovenskega planinskega muzeja Miro Eržen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj in namestnica generalnega sekretarja Stalnega sekretariata Alpske konvencije Simona Vrevc. Strinjali so se, da je dogodek primer dobrega sodelovanja za skupni cilj – varovanje občutljivega alpskega prostora in narave nasploh ter da je dogodek vzoren primer, kako Alpsko konvencijo približati lokalni ravni. 

 

Po poti Triglavske Bistrice (foto Marjeta Albinini)

Na Dan Alpske konvencije je izšla tudi knjižica Vozni redi v Alpah 2015, ki jo je skupaj še z 21 partnerji pripravlja Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp. Priročna knjižica v slovenskem in angleškem jeziku je primerna tako za obiskovalce kot domačine. Vsebuje pregled voznih redov vseh linij avtobusnega in železniškega prometa, žičnic in ladje na območju slovenskih Alp in v delu Avstrije. Novost v letošnji izdaji je tabela izposoje koles, s katero želijo poudariti pomen kolesarskega udejstvovanja v prometu.

Na prireditvi je potekala tudi podelitev nagrad literarnega natečaja na temo Aljaževega stolpa, saj letos mineva  120 let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Osnovnošolci so s pomočjo grafitov, kratkih filmov ter kratkih zgodb razmišljali o pomenu Aljaževega stolpa.

Izlet na Dovško Babo v organizaciji Planinskega društva Dovje-Mojstrana v nedeljo, 31. maja 2015, pa je bil zaradi slabega vremena odpovedan.

Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države Alpskega loka: Avstrija, Francija, Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter Evropska skupnost. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Alpe  obsegajo območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1.200 km in v širino do 300 km. Alpski lok se vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4.807 metrov visoko. Alpsko gorovje se razteza prek osmih držav, pri čemer je delež Avstrije 28,7 % celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %, Švice 13,2 %, Nemčije 5,8 %, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka 0,001 %. Cilj pobudnikov konvencije je varovati Alpe  kot življenjski in gospodarski prostor, kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in privlačen turističen cilj za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva za zmanjšanje prometnih obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Alpska konvencija in njeni protokoli predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi preprečeval, da bi se konkurenčni boj odvijal na račun narave in v škodo ljudi. S skupnimi prizadevanji je treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale na najbolj gospodaren način in brez posledic za prihodnje generacije. Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi Dan Alpske konvencije.

 

Tina Markun

 

-----------------------

Povezani novici:

Posvet o izzivih gorskih in obmejnih območij

6. dan Alpske konvencije za prijaznejše obiskovanje alpskega prostora