Galerija/Paški Kozjak 1108 m (12.10.2008)

Galerija » Paški Kozjak 1108 m (12.10.2008)

Toplo jesensko vreme nas je prepričalo, da smo izbrali pravi datum za turo, ki je obetala še večjo udeležbo, a so drugi imeli drugačne načrte. Nam, ki je bilo dano, da se ture udeležimo, pa nikakor ni žal, saj smo doživeli res čudovito turo polno raznovrstnih vzponov predvsem v začetku poti, ravninskega dela v srednjem delu in čudovitega spusta v zadnjem delu poti, kjer ni manjkalo tudi adrenalina. Še kolesa so ječala pod našo težo, saj smo morali kar dvakrat menjati zračnico. Kljub temu smo neznansko uživali v čudoviti naravi, ki je ponujala res veliko užitkov. Nam udeležencem v spomin in vsem, ki se ture niste udeležili, so namenjene slike in komentarji v tem albumu, da vsaj malo pričaramo utrinke z druge kolesarske ture v organizaciji PD Velenje in PD Slovenske Konjice.

Kratek opis: Start je bil kar pri Milanu doma, v Vinski Gori. Povzpeli smo se do slikovite cerkve na skali (Sv.Janez) od koder izvira staro ime kraja Šentjanž. Precej strma asfaltna cesta nas je pripreljala na Lopatnik, kjer smo kmalu zapustili kolovoz čez pašnike in po gozdni poti (Vinsko gorska planinska pot) nadaljevali proti vzhodnemu križišču poti na Ramšakov vrh. Dalje nas je pot vodila (Šaleška planinska pot) do kmetije Jurko, kjer smo kmalu zapustili makedamsko cesto in zopet nadaljevali po gozdni cesti na Visoko (spomenik padlim borcem XIV. divizije). Sledili smo poti do Planinskega doma na Paškem Kozjaku z daljšim počitkom in toplo malico. Nato smo nadaljevali mimo cerkve Sv. Jošta in še višje na Špik (1108m - najvišja točka ture). Cesta preko celega pogorja med 900 in 1000 m nas je pripeljala na vzhodni del, kjer je sledil spust po najbolj zakotnih kolovozih in stezah Hudičevega grabna po vsej njegovi dolžini prav do spodnjega asfaltiranega dela. Iz hladnega objema skal in potoka smo se kmalu znašli v Dobrni. Nato je sledil še povratek mimo Kačjega gradu in doline 7 mlinov do Vinske gore. Paški Kozjak obiskuje veliko kolesarjev iz vseh strani Velenja, Doliča, Vitanja, Dobrne, a le malokdo pozna skrivne potke naše ture. Zahvala za dobro izbiro trase in izvedbo ture domačima vodnikoma Jožu in Milanu.

Zvozili smo: (dve dami, "vsaka jim čast!") Joži in Cvetka, (dva Tomaža, "nejeverna glede višincev!") Tomaž VE. in El Tomzo,(dva zagreta, "še se vidmo!") Ivo in Drago, (dva vodnika, "peš, al s kolesom!") Joža in Milan

S fotoaparati smo se trudili: Tomaž VE., El Tomzo, Joža in Milan

Pripombe, takšne in drugačne, na spodaj videno, sprejemam, (al pa tud ne!), na e-mail: milan.domitrovic@siol.net